V prvih dneh marca se bo na četrtem Grand Vinart Tasting festivalu v Zagrebu zbralo 120 vinarjev z vsega sveta. Osrednja tema letošnjega festivala bosta pestrost in kakovost vin nove Evrope, kot so regijo, ki poleg Slovenije in Hrvaške združuje še Bosno in Hercegovino, Črno goro, Grčijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Makedonijo in Srbijo, poimenovali organizatorji ene največjih hrvaških vinarskih prireditev.

Nova Evropa v starem vinskem svetu

»Nova Evropa je v svetu pogosto razumljena kot izvor poceni vin, v glavnem mednarodnih sort. V resnici pa je nova Evropa zelo navdihujoč prostor, s številnimi terroirskimi vini, pogosto celo avtohtonih sort, trt, ki so specifične za določeno podnebje, povsem pa originalnih in unikatnih vin. In to je ključno sporočilo, ki ga želimo poslati v svet. Zato smo zbrali nekatere najboljše vinarje nove Evrope in novinarje z vsega sveta, da se z njimi spoznajo,« o prireditvi razlaga glavni organizator Saša Špiranec, ki velja za enega največjih hrvaških poznavalcev vin in promotorja vinskega turizma. Vinski turizem, ki že dolga leta polni državno blagajno najbolj vinsko izpostavljenih držav stare Evrope, kot so Francija, Italija, Španija, Nemčija, je v zadnjih desetih letih postal del gastronomskega turizma tudi v »novih« vinskih državah. Predvsem v Goriških Brdih in Istri, predvsem na hrvaški pa tudi že na slovenski strani, so na področju vinskega turizma v zadnjih letih naredili največ. Praktično vse države, ki so jih organizatorji poimenovali nova Evropa, so geografsko majhne, a imajo pestro raznolikost in številčnost avtohtonih sort, kar je dobra garancija za prihodnost in največja vrednost posameznih držav.

A kljub temu, kot ugotavlja Špiranec, na področju promocije vinskega turizma te države še niso naredile dovolj. To velja še zlasti za Slovenijo in Hrvaško, kjer so vina kvalitetna in se lahko primerjajo tudi z vini iz velikih vinskih držav, glede promocijskih aktivnosti in komunikacije s potrošniki pa za temi državami še vedno močno zaostajata. »Ne v Sloveniji ne v kateri izmed drugih držav nove Evrope še niso dojeli tega, da bi lahko za svoje ambasadorje na področju turizma imenovali najboljše in najbolj prepoznavne vinarje,« je prepričan Špiranec. Po drugi strani pa meni, da se najboljši slovenski vinarji, kot so Movia, Marjan Simčič ali Dveri Pax, sami uspešno rešujejo bremena vzhodnoevropskega porekla in postajajo mednarodno priznani ne glede na svoje poreklo. Prepričan je, da bi slovenska vina iz primorske in štajerske regije z dobro promocijo v nekaj letih lahko z gotovostjo konkurirala vinom iz regij, kot so Burgundija, Alzacija ali Furlanija.

Modri pinot in carolina predstavljata Slovenijo

V navadi je, da iz posameznih držav organizatorji na festival povabijo dva vinarja. Slovenska vinska reprezentanca na letošnjem zagrebškem festivalu, na katerem pričakujejo 2000 gostov in 100 novinarjev, bo nastopala v postavi Matjaž Lemut, ki bdi nad posestvom Tilia – Hiša pinotov v Vipavski dolini, in Družinska kmetija Jakončič iz Kozane iz Goriških Brd, ki je znana po enem najdražjih slovenskih vin, carolini. Aljoša Jakončič je tako kot Špiranec prepričan, da je ta del Evrope, ki ga organizatorji predstavljajo kot nova Evropa, napredoval do te mere, da je pritegnil pozornost svetovnih vinskih kritikov, kar bo vinarje s tega območja v bodoče korak za korakom postavilo ob bok velikim vinskim velesilam, ki imajo poleg kvalitete trenutno večje finančno zaledje. Matjaž Lemut pa bo na Grand Vinart Tastingu tudi predavatelj na eni izmed 21 delavnic, ki bodo na sporedu že pred festivalom med 22. in 28. februarjem. Njegova tema je potencial in kreativnosti regije pri pridelavi modrega pinota. Lemut pravi, da je na hrvaškem trgu prisoten od leta 2004, ko je bil soudeležen pri kreiranju svežih belih vin, danes pa sodeluje tudi z vinarji iz Istre in Slavonije.