Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je pred nekaj dnevi vtaknil v ceno čebule na turških tržnicah. Ta za turško gastronomijo temeljna sestavina namreč dosega rekordne cene in marsikatera turška gospodinja zaradi tega negoduje. To se ni zgodilo prvič in predsednik trdi, da je cena čebule skupaj s ceno jajčevcev, kumar in paradižnika, tudi pomembnih sestavin turške prehrane, naraščala simultano na vseh tržnicah v državi. Zato je vladar oklical oster boj proti »prehranskemu terorizmu«. Njegova teorija je, da je bil dvig cen »načrtovan kot teroristični napad«, da so to »igrice proti Turčiji«, da so Turčijo z drago hrano napadli kot »PKK in Daesh« ter da se bodo problema lotili natančno tako, kot so ravnali proti »teroristom v kurdskih gorah«. S tem ne misli, da bodo na tržnice poslali vojsko, temveč je odredil, da bodo poslej mestne oblasti v vsakem mestu na tržnici ponujale zelenjavo po polovico nižji ceni od tržne. Ko so to storili prvič, se je na tržnici v Ankari pred mestno stojnico vila dolga vrsta. Kako da ne – samo v januarju so se tržne cene zelenjave povišale za 29 odstotkov, v lanskem letu pa skupno za več kot 64 odstotkov.
Strup v mleku
Razlogi za drago turško čebulo so verjetno v inflaciji, ne pa v terorističnih napadih. Toda besedna skovanka food terrorism, prehranski terorizem, se vse pogosteje pojavlja v kontekstu zagotavljanja hrane prebivalcem zahodne hemisfere. Predpostavljamo namreč, da je naša prehranska veriga varna, a se vse prevečkrat izkaže, da ni tako. Kako ranljiva je, so ugotovili tudi teroristi, saj je denimo ISIS predlani svoje pripadnike v zahodnem svetu pozval, naj s strupenimi injekcijami (predlagali so cianid) zastrupijo sadje, zelenjavo in sladoled v trgovinah »nevernikov«.
Istega leta sta se zgodila dva dogodka, ki bi ju lahko označili kot prehranski terorizem, čeprav pozneje med sodnimi postopki tega niso ugotovili. V Južni Afriki je delavec na kmetiji v 6000 litrov mleka zlil 20 litrov močnega herbicida. Na srečo so zastrupljeno mleko odkrili, še preden je prišlo na trg, sicer bi lahko umrlo več kot tisoč ljudi. Istega leta je v Nigeriji nekdo zastrupil hrano v restavraciji, dva človek sta umrla, 40 jih je obolelo. Zadnji odmeven primer sabotaže prehrane se je lani zgodil v Avstraliji, ko so v jagodah odkrili injekcijske igle in bucike. Dva meseca po dogodku, ki je izzval pravo jagodno histerijo, ki je na vrhuncu sezone jagod prizadela mnoge pridelovalce, so aretirali Vietnamko, ki je delala na enem izmed jagodnih nasadov. Injekcije naj bi v jagode podtikala zaradi maščevanja svojemu delodajalcu, ki naj bi z njo in drugimi delavci grdo ravnal.
Zaščita hrane po ameriško
Ne glede na to, da obsežnega terorističnega napada na hrano še ni bilo, se oblasti mnogih držav resno pripravljajo na take napade. Najbolj seveda ZDA, kjer je Zvezna agencija za hrano in zdravila izdelala poseben načrt za boj proti prehranskemu terorizmu, pri tem pa so združili znanje strokovnjakov prehranske industrije in vojske. Projekt Zaščita hrane, kot so ga poimenovali, bodo začeli izvajati letos, kar pomeni, da bodo morala vsa prehrambna podjetja, ki imajo več kot deset milijonov dolarjev prometa, uvesti posebne protiteroristične zaščitne ukrepe, denimo dodatno preverjanje delavcev, ki delajo v procesu pakiranja. Poseben poudarek bo na zaščiti hrane v ranljivih točkah prehranske verige, denimo pri žitu v silosih, mleku v zbiralnicah, kjer bi z zastrupitvijo lahko dosegli veliko potrošnikov.
Ameriška vlada bo za varovanje prehranske verige letos namenila 5,6 milijarde dolarjev, kar je celo malce več, kot bodo namenili za varovanje letalskega prometa pred terorističnimi napadi. Obrambo hrane so torej Američani vzeli zelo resno.
