Rusija nadaljuje z ukrepi, ki bi državo zaščitili pred učinki sankcij drugih držav. Med drugim načrtujejo tudi kratko prekinitev povezave s svetovnim spletom. Gre za test, s katerim se ruska vlada ne namerava odpovedati internetu, temveč ravno obratno, išče načine, kako ohraniti spletno komunikacijo, četudi bi tuje države to poskušale s sankcijami ali drugimi ukrepi prekiniti. Ključni del takšne zaščite je vzpostavitev posebne spletne infrastrukture na območju Rusije. S prekinitvijo povezave z globalnim spletom pa želijo ruske oblasti preizkusiti, če je ta infrastruktura kos želeni nalogi.

V praksi bodo s testom preverili, če je njihova infrastruktura sposobna prenašati podatke med ruskimi uporabniki brez pomoči zunanje spletne infrastrukture. Da bi to preizkusili, pa bi se morali za kratek čas odrezati od spletne infrastrukture v tujini. Gre za podvig, ki spominja na tako imenovani »veliki kitajski požarni zid«, ki ga tamkajšnje oblasti izkoriščajo za cenzuro in nadzor nad spletnimi vsebinami, ki so dostopne v državi. To je mogoče, ker svetovni splet ni neposredna mreža, ki jo tvorijo nanj priklopljeni računalniki, temveč gre za skupek med seboj povezanih spletnih vozlišč. Če ima vlada nadzor nad temi vozlišči, lahko blokira pretok določenih vsebin med omrežji oziroma uporabnikom onemogoča dostopanje do njih.

Ruski test naj bi bil na sporedu pred 1. aprilom, za njegove potrebe pa so poslanci lani predstavili osnutek zakona, ki od ruskih ponudnikov spletnih storitev zahteva razvoj zmožnosti za obratovanje tudi v primeru ruske spletne izolacije zaradi sankcij ali drugih ukrepov. To naj bi dosegli z izgradnjo lastnega spletnega imenika (DNS) in strežnikov, ki bi skrbeli za promet. Trenutno v Rusiji ni niti enega DNS strežnika. Slednji služijo kot vozlišča za spletni promet. Poleg izgradnje infrastrukture zakon od ponudnikov zahteva tudi zmožnost preusmerjanja prometa stran od tujih vozlišč proti domačim. Ruska vlada je pripravljena plačati za vse stroške izgradnje potrebne infrastrukture.