Obrambni ministri danes v Bruslju razpravljajo o tem, kako se pripraviti na svet brez jedrske pogodbe ZDA in Rusije. Stoltenberg je sicer pred začetkom zasedanja znova izpostavil osredotočenost na ohranitev pogodbe in poziv Rusiji, naj jo spoštuje. Rusija krši pogodbo INF z nameščanjem novih raket srednjega dosega SSC-8, ki lahko delujejo jedrsko, ki jih je težko zaznati, so mobilne in lahko dosežejo evropska mesta, zato te kršitve vzbujajo veliko zaskrbljenost, je opozoril Stoltenberg. Zaradi ruskih kršitev so ZDA v začetku februarja ob podpori zaveznic napovedale odstop od pogodbe INF, ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov.

Odstop ZDA od pogodbe bo udejanjen avgusta

Odstop ZDA od pogodbe, ki prepoveduje jedrske rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov, se bo udejanjil v začetku avgusta in to je še vedno okno priložnosti za Rusijo, da ravna odgovorno, poudarja generalni sekretar zavezništva. Obenem se zaveznice pripravljajo na svet brez pogodbe INF. Obrambni ministri danes razpravljajo o tem, kako naj se Nato prilagodi svetu z več ruskimi raketami, pri čemer Stoltenberg zagotavlja, da novih jedrskih raket na evropskih tleh ne nameravajo nameščati.

Generalni sekretar noče govoriti o podrobnostih, poudarja pa, da je treba zagotoviti učinkovito odvračanje in obrambo ter da bo Nato ukrepal usklajeno, odmerjeno in obrambno, saj ne želi nove oborožitvene tekme, ki ne bi bila v nikogaršnjem interesu. Pomembna tema dvodnevnega zasedanja bo tudi krepitev obrambnih izdatkov. Vse članice so posredovale načrte za dosego cilja dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024, večina naj bi jih po Stoltenbergovih besedah po načrtih ta cilj dosegla. Generalni sekretar je zadovoljen, da so evropske zaveznice in Kanada od leta 2016 v minulih dveh letih obrambne izdatke okrepile za 41 milijard ameriških dolarjev, in pričakuje, da se bo do konca prihodnjega leta ta znesek povečal na sto milijard. Slovenija naj bi v tem letu dosegla 1,1 odstotka BDP za obrambo, nato pa obrambna sredstva povečevala po 0,1 odstotne točke letno, vse do leta 2024, ko bi tako prišla do 1,5 odstotka BDP za obrambo.

Govora tudi o Natovih misijah v Afganistanu, Iraku in na Kosovu

Ministri bodo obravnavali tudi Natove misije in operacije v Afganistanu, Iraku in na Kosovu. V povezavi s Kosovom je Stoltenberg dejal, da bodo pregledali raven podpore za kosovske varnostne sile po spremembi njihovega mandata, s katero se zaveznice niso strinjale. Poudaril je, da bo Natova operacija Kfor ostala na Kosovu na podlagi mandata ZN in da preučujejo le podporo kosovskim varnostnim silam izven Kforja.

Stoltenberg je danes tudi spomnil, da v skladu z bruseljskim sporazumom iz leta 2013 kosovske varnostne sile ne smejo na sever brez soglasja Kforja. Tako se je odzval na izjave kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, da ne obstajata sever in jug, temveč le enotno Kosovo in da lahko gredo kosovske varnostne sile, kamor želijo.

Po nedavnem podpisu protokola o pristopu Severne Makedonije k Natu na zasedanju tokrat kot povabljenka prvič sodeluje makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska, ki je ob prihodu izpostavila, da je to dokaz, da Natova politika odprtih vrat niso le prazne besede, da se politični pogum splača ter da ni zamrznjenih problemov, temveč so samo zamrznjene rešitve. S podpisom pristopnega protokola se je začel proces ratifikacije, ki naj bi trajal približno leto dni. Ko bodo pristopni protokol ratificirale vse zaveznice, bo Makedonija postala polnopravna članica Nata.