Izrezovanje in poslikavanje riževega papirja je na Kitajskem več kot 1500 let stara tradicija ljudske umetnosti. Tovrstne izrezljanke, polne ptic in cvetja, torej tipično bogate v motiviki iz narave, tradicionalno služijo kot poročno ali rojstnodnevno darilo, dar ob novem letu, ki ga družine obesijo na okna in vrata za srečo. A kitajski umetnik Xiyadie (1963), ki je tačas gost v rezidenci ljubljanskega grafičnega bienala, svojih najljubših izrezljank v domači vasi v provinci Shaanxi, kjer prevladujejo konservativne vrednote, najbrž nikoli ne bo mogel podariti sosedom. Ob bolj klasičnih izrezljankah so njegova najbolj subverzivna dela namreč polna homoerotičnih motivov.
Metuljeva krila
Tehniko mu je še kot otroku predstavila mati, češ da ima izjemno spretne roke, tovrstnega izrezovanja pa naj bi se tipično lotevale le ženske. »V majhni vasi na severu Kitajske, kjer sem odraščal, svojih razmislekov nisem imel s kom deliti, tako da sem si z izrezovanjem gradil svoj svet. Tega z gejevskimi vsebinami sem moral izrezovati naskrivaj. Ob tem sem prvič doživel srečo, varnost in svobodo,« je na nedavnem pogovoru v klubu Tiffany v Metelkova mestu povedal ustvarjalec.
V njegovih izrezljankah lahko torej vidimo tako njegove boleče izkušnje kot veselje. Ob simboliki podgan, rib in krompirja so pogost motiv tudi »sonce in luna ter ptice, ki utelešajo razprostiranje mojih želja in se po nebu razlijejo kot mesečina«. Kot večina gejev na Kitajskem, kjer do istospolno usmerjenih vlada precejšnja represija, je poročen in ima dva otroka. Čeprav je ženi, ne pa tudi preostalim članom družine, povedal za svojo spolno usmerjenost, ločitev tudi zaradi družbenega pritiska na podeželju ni mogoča. Kot pravi, ima tradicija tam večjo moč kot veter v Sibiriji. Tudi zato je svojo identiteto zaščitil s psevdonimom. »Xiyadie v prevodu pomeni sibirski metulj. Slišal sem namreč, da obstaja metulj, ki lahko tam preživi kljub vetru in hladu. Želim si, da bi imel njegova krila, s katerimi bi lahko odletel v svobodo.«
Povabilo na čaj
Da ne bi živel le v izrezljankah, je nekaj svobode pred leti našel v Pekingu, kamor se je preselil. Če je obča javnost denimo cenila njegove več metrov velike izrezljanke na temo olimpijskih iger leta 2008, ki so znotraj izumirajoče tradicionalne tehnike prav tako inovativen motiv, so bili v aktivni pekinški skupnosti lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb še bolj navdušeni nad čutnostjo (homo)erotičnih prizorov v njegovih drugih delih. »Aktivizem in političnost zunaj umetnosti me ne zanimata, rad bi samo ustvarjal,« je povedal. Eksplicitna erotična dela – vsak organ denimo poveže s cvetočimi rožami – ustvarja pač predvsem za zahodni trg. Ko se je namreč povezal z drugimi LGBT-ustvarjalci v kitajski prestolnici, so se mu odprla tudi vrata v ZDA in Koreji, Nemčiji, na Švedskem, Nizozemskem, kjer je zadnja leta razstavljal. Rezidence v Švicariji je vesel, ker se lahko tu posveti samo umetnosti. »Poleg tega je v Pekingu ogrevanje bolj redko, tu pa imam toplo sobo in samo režem, režem.« Njegova dela bo mogoče videti na 33. ljubljanskem grafičnem bienalu, ki se bo odprl 7. junija.
