Prav v februarju je v Sloveniji običajno največ zbolelih za različnimi nalezljivimi boleznimi dihal. Nekatere je mogoče preprečiti s cepljenjem, med njimi so okužbe s pnevmokoki. Ti lahko povzročijo vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbe krvi in vnetje možganskih ovojnic. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so pljučnica, sepsa in meningitis, se lahko končajo tudi s smrtjo.
Epidemiologinja Alenka Trop Skaza je navedla, da je leta 2017 v Sloveniji zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb umrlo 17 oseb. Med dejavniki tveganja za okužbo so po njenih besedah starost do dveh let in nad 65 let, pomanjkanje odpornosti, kronične bolezni, okužbe dihal in vnetna stanja, kot sta npr. gripa in astma, slabe socialnoekonomske razmere in sobivanje v kolektivih. »Breme invazivnih in neinvazivnih pnevmokoknih okužb v Sloveniji je veliko, najboljše orodje za znižanje bremena pa je zagotovo cepljenje, vključno s cepljenjem proti gripi,« je poudarila Trop Skaza. Obenem je opozorila na vse večji javnozdravstveni problem, ki ga predstavlja naraščanje odpornosti pnevmokokov proti antibiotikom.
Precepljenost proti pnevmokoknim okužbam pri nas nizka
Kljub temu je v Sloveniji za razliko od številnih evropskih držav precepljenost proti pnevmokoknim okužbam še vedno nizka. Kot je pojasnila mikrobiologinja Metka Paragi, je bila precepljenost otrok leta 2015 le 48,8-odstotna, leto kasneje 49,4-odstotna in 55,2-odstotna leta 2017, »kar je premalo za doseganje želenih učinkov cepljenja pri otrocih«. Prav tako zaskrbljujoča je po besedah Paragijeve situacija pri odraslih, kjer pojavnost pnevmokoknih okužb kaže trend naraščanja, precepljenost pa je še vedno zanemarljiva. »Kampanja ozaveščanja o pomenu cepljenja očitno ni bila zadostna,« je dodala pediatrinja Andreja Borinc Beden. Po njenih besedah je precepljenost otrok pomembna tudi zato, ker so glavni prenašalci okužb. »Ni prav, da nasprotniki cepljenja glasno nizajo lažna dejstva, stroka pa molči,« je poudarila Borinc Bedenova. Po njenih besedah je žal v Sloveniji kultura cepljenja še vedno nizka, »zato bi se v primeru ukinitve obveznega cepljenja precepljenost zagotovo nevarno znižala«. Izrazila je bojazen, da bi se v tem primeru le okoli polovica staršev odločila za cepljenje otrok.
Nasprotovanje cepljenju med deset glavnih groženj javnemu zdravju
Borinc Bedenova je spomnila, da je Svetovna zdravstvena organizacija med deset glavnih groženj javnemu zdravju uvrstila tudi nasprotovanje cepljenju. Pediater Denis Baš je ob tem poudaril, da »najboljše zdravstvene oskrbe ni brez pravice do cepljenja«. Dodal je, da starši, ko se odločajo za ali proti cepljenju otrok, na srečo še vedno bolj zaupajo zdravnikom. »Cepljenje je varen in učinkovit način zaščite tudi za nedonošene otroke. Neželeni učinki so redki oziroma blagi in prehodni, npr. jok, lokalna oteklina, povišana temperatura in razdražljivost,« je dejal Baš in navedel, da je bilo leta 2017 v Sloveniji med otroki, starimi od enega do štirih let, petkrat več pnevmokoknih okužb od povprečja Evropske unije.
Slovenija je leta 2015 cepljenje proti pnevmokoknim okužbam uvedla v redni nacionalni program cepljenja ter se izvaja kot neobvezno oziroma priporočeno cepljenje za vse otroke od dopolnjenega tretjega meseca. Cepljenje je brezplačno za otroke v prvem letu starosti ter za starejše otroke in odrasle, če gre za zdravstvene indikacije.
Novinarsko konferenco je sicer pripravila sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva.
