Čeprav se o uporabnosti rastlinjaka med vrtičkarji pogosto krešejo mnenja, bomo tokrat vseeno govorili o tistih, v katerih pridelujemo vrtnine v zemlji. Predvsem po letošnji sezoni, ko so bile na izbranih območjih ponovno na udaru plodovke, predvsem paradižnik, je glede na finančno plat naložba v rastlinjak smotrna. A če se boste odločili za naložbo, naj ta ne služi le paradižniku. Prav je, da se za rastlinjak odločijo tista gospodinjstva, ki si želijo daljši del leta uživati v doma pridelani, sveži, predvsem pa zdravi zelenjavi. Nenazadnje lahko le vsak vrtnar točno ve, s čim in v kakšni zemlji je zelenjavo pridelal. Prav tako se za rastlinjak odločimo, ko želimo čim več zelenjave pridelovati tudi zunaj sezone, v vremensko manj ugodnih razmerah.
Kakovost rastlinjaka
Najprej se je treba odločiti, ali ga bomo izdelali sami ali kupili. Svetujemo, da se dela v lastni režiji lotite le izjemoma, saj vam bo strokovno postavljen in kakovosten rastlinjak pozneje prihranil veliko dela, denarja in tudi pridelek bo večji. Kot smo lahko izvedeli od družinskega podjetja Profilplast, je rastlinjak sestavljen iz UV stabiliziranih plastičnih profilov in veznih elementov. Čez sestavljeno ogrodje je poveznjena UV stabilizirana folija, ki je dodatno privijačena z letvicami in kotniki. Ogrodje je stabilno, trdno. Naknadno vzdrževanje ni potrebno, razen zamenjave folije po nekaj letih. Odsidran rastlinjak lahko prenesete na drug prostor in s tem omogočite kolobarjenje.
In ker vemo, da je vetra v Sloveniji veliko, vedno več je tudi skrajnih vremenskih pojavov, ki skoraj vedno pomenijo tudi izjemno močne sunke vetra, v Profilplastu zagotavljajo, da zaradi optimalne konstrukcije rastlinjak dobro prestane tudi sneženje, saj sneg z njega spolzi sam. Rastlinjak deluje tudi kot zaščita pred divjadjo in drugimi škodljivci.
Lega in velikost rastlinjaka
Ko se odločimo za rastlinjak, je pomembno, da zanj najdemo pravi prostor. Upoštevajmo, da so vse vrtnine ljubiteljice sonca, zato rastlinjak postavimo na tisti del vrta ali hišnega dvorišča, kjer večji del dneva sije sonce. Če imamo možnost, naj bo postavljen v smeri vzhod–zahod, da bodo rastline ves dan enakomerno osončene. Prav tako upoštevajmo zavetrno lego, da se izognemo močnim sunkom vetra, ki so pri nas resda bolj prisotni na Primorskem, prav tako v Panonski nižini, kjer vrtičkarjem mrši lase močan jugo.
Še nekaj je pomembno pri legi; da tam, kamor postavimo rastlinjak, ne stoji voda. To v praksi pomeni, da konstrukcije nikoli ne postavljamo ob vznožje hriba, v kotlino ali nekam, kjer se bo ob večjih padavinah zadrževala voda. To velja tudi za področja s podtalnico.
Če nam prostor dopušča, izberemo lego rastlinjaka čim bližje hiši. Tako bomo lahko v vsakem vremenu, tudi v zimskih mesecih, nabirali vsaj svoja najljubša zelišča, morda tudi izbrano zelenjavo ali kakšno cvetje. Prav tako moramo v rastlinjak napeljati vodo, saj brez zalivanja rastline ne bodo rastle, nošenje zalivalke pa nas bi hitro utrudilo. Če bomo vodo napeljali naknadno, naj bo cev čim globlje zakopana v tla, da v zimskih mesecih vode ne bo treba zapirati. Kajti tudi pozimi je treba rastline zalivati.
Rastlinjak naj bo izkoriščen
Najpogosteje v njem res pridelujemo vrtnine in cvetlice zunaj rastne sezone. Tako imamo lahko paradižnik, papriko, bučke in kumare prvi in zadnji med sosedi, kar številnim veliko pomeni.
Še pomembnejši pa je za poznojesensko in zgodnje spomladansko zelenjavo. V njem zelo zgodaj pridelamo prvo solato, prav tako motovilec in režemo rukolo, blitvo, peteršilj. Tudi doma pridelano mlado čebulo bomo lahko pulili že zelo zgodaj. V slast nam bo šel tudi zgodnji sladki grah. Številni spomladi porabijo kar veliko denarja, da nakupijo vse sadike, ki jih potrebujejo za svoj zelenjavni, predvsem pa okrasni vrt. Veliko ceneje je, če jih vzgojimo sami.
