Slovenija je danes v goste sprejela predsednika makedonskega sobranja, ki pa bo po današnjem nagovoru poslancev državnega zbora dejansko zapustil Ljubljano kot predsednik severnomakedonskega zakonodajnega telesa. Talat Xhaferi se je že danes sešel s slovenskim kolegom Dejanom Židanom, ki je izpostavil zgodovinsko dogajanje z današnjo napovedano slovensko ratifikacijo pristopnega protokola med Natom in Severno Makedonijo. Postopkovno mora sicer Skopje v skladu z določili prespanskega sporazuma o novem imenu obvestiti vse članice Združenih narodov, slednje pa morajo to potrditi v svojih zakonodajah, vključno s tistimi, ki so državo od leta 1995 priznavale pod začasnim nazivom Bivša jugoslovanska republika Makedonija. A vrata so tem spremembam zdaj na široko odprta, saj je Grčija po več kot četrt stoletja trajajočem sporu s severno sosedo v petek simbolično kot prva ratificirala omenjeni protokol k severnoatlantski pogodbi. Židan je ob srečanju s Xhaferijem izrazil prepričanje, da proces, ki sta ga Grčija in Makedonija začeli, vliva upanje tudi za širšo regijo, ter pričakovanje, da bi bil že ob polovici letošnjega leta čas, da Evropska unija objavi datum za začetek pristopnih pogajanj s Skopjem. Xaferi pa je med drugim poudaril napore, ki so jih vložili v sporazume s sosednjima Grčijo in Bolgarijo pri ureditvi meddržavnih odnosov, ter se zahvalil Sloveniji za podporo in ponujeno pomoč pri deljenju oziroma prenosu izkušenj in strokovnega znanja v reformnem procesu v smeri evroatlantskih integracij. Na pogovoru v državnem zboru je sodelovala tudi predsednica skupine prijateljstva z Republiko Makedonijo Iva Dimic, ki je predsedniku sobranja čestitala za prehojeno pot, v nadaljevanju pa izrazila tudi željo po tesnejšem sodelovanju med skupinama prijateljstva v obeh parlamentih.
Micotakis maha z blokado
Predsednika sobranja so danes ločeno sprejeli predsednika slovenske države in vlade Borut Pahor in Marjan Šarec ter zunanji minister Miro Cerar. Šarec je zadovoljen, da bo Slovenija druga država po Grčiji, ki bo ratificirala pristopni protokol Nata, prepričan je tudi, da bo s tem korakom Severna Makedonija začela novo poglavje pri gradnji evropskih vrednot, ki zagotavljajo boljše življenje vsem njenim državljanom kot tudi varnost za tuje naložbe in s tem krepitev njenega gospodarstva.
V Makedoniji je medtem glavna pozornost namenjena implementaciji meddržavnega dogovora, ki bo uradno stekla z objavo začetka veljavnosti sprejetih ustavnih sprememb v uradnem listu. Na posebni slovesnosti pa so pred vladnim poslopjem danes že dvignili zastavo zveze Nato, pred tem pa umaknili ploščo z napisom Republika Makedonija, ki jo bo tako kot na vseh državnih institucijah zamenjala Republika Severna Makedonija. Nekaj nemira v javnosti je danes sprožila vest, da na zvezi Nato ob podpisu protokola ni bilo izpisano novo ime in zaveden makedonski jezik, določeno skrb pa širše sprožajo napovedi vodje grške opozicije Kiriakosa Micotakisa o vetu na včlanitev Severne Makedonije v EU v primeru zmage na (predvidoma) jesenskih volitvah.
