»V minulih dneh smo z notranjimi organizacijskimi ukrepi že povečali število internističnih bolniških postelj, ker pa se epidemiološka situacija ni umirila in število hospitaliziranih internističnih bolnikov še vedno narašča, smo bili ta teden primorani odpovedati vse nenujne specialistične internistične ambulantne preglede ter vse nenujne, to je naročene operativne posege,« pravi Danijela Gorišek iz službe za odnose z javnostjo naše tretje največje bolnišnice v državi.

Paciente bodo obvestili o novih datumih

V celjski bolnišnici dodajajo, da bodo paciente, ki zaradi tega ukrepa ne bodo mogli opraviti naročenih zdravstvenih storitev, obveščali po telefonu. Predvidevajo pa, da bodo zaostrene razmere trajale vsaj do konca tega tedna, torej do petka. Zaradi povečanega obiska bolnikov, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, je zelo obremenjen tudi urgentni center celjske bolnišnice. Zato bolnike, ki lahko zdravstveno storitev opravijo pri svojem izbranem osebnem zdravniku, prav tako prosijo, da se raje obrnejo nanje, saj bodo na tak način pred dodatnimi okužbami zaščitili tako sebe kot tudi druge paciente. »Vse, ki v tem tednu naročenih zdravstvenih storitev ne bodo mogli opraviti zaradi ukrepa, s katerim se naša bolnišnica odziva na izredno epidemiološko situacijo, prosimo za razumevanje. Vse bomo z novimi termini odpovedanih specialističnih ambulantnih pregledov in operativnih posegov obvestili v najkrajšem možnem času,« pojasnjuje Goriškova.

Lani v drugi polovici leta izdali le 53 računov

V celjski urgentni center še vedno vsak dan prihajajo tudi pacienti z visoko vročino in dihalnimi stiskami, ki pred tem ne obiščejo osebnega zdravnika in so posledično brez napotnice. Administratorka takšnim najprej ponudi v podpis obrazec, s katerim se posameznik zaveže, da bo v primeru, če se bo izkazalo, da obravnava ni bila nujna, storitev plačal sam. Ta ukrep je celjska bolnišnica sprejela avgusta lani, posledično pa se je obisk v urgentnem centru takoj zmanjšal.

»Račun za samoplačniško storitev se pacientu izda v urgentnem centru po končani obravnavi. Večina pacientov takrat tovrstne storitve tudi poravna. Nekaj računov pa pacientom pošlje naša fakturna služba,« pojasnjuje Goriškova. Dodaja, da je bil osnovni namen zaračunavanja nenujnih storitev prav ta, da bi zmanjšali število pacientov, ki obisk urgentnega centra izkoriščajo za zagotavljanje hitrejše in kakovostnejše storitve. S tem pa so lahko dejansko za nujno pomoč prikrajšani tisti, ki jo v nekem trenutku zares potrebujejo.

»Presojo, ali gre za uveljavljanje nujne ali nenujne zdravstvene storitve, opravi zdravnik, ki pacienta obravnava v ambulanti. Nihče z resno, akutno zdravstveno težavo obravnave ne plača, o čemer priča tudi podatek, da je bilo kljub oceni, da je bilo veliko obravnav nenujnih, v obdobju od 30. julija lani do konca decembra za nenujne zdravstvene storitve izdanih le 53 računov,« pove Goriškova.