Mnogi si začetka dneva brez kave sploh ne morejo predstavljati. Svoje naredijo opojen vonj, svojevrsten okus in tudi obred, iz katerega marsikdo črpa moč za soočenje z vsakodnevnimi izzivi. Nedavno objavljena britanska raziskava je pokazala, da podnebne spremembe, krčenje gozdov ter pogostejše in vse daljše suše v kombinaciji s širjenjem škodljivcev ogrožajo več kot polovico vrst kave. Ogromno »divjih« vrst kavovcev bi lahko izumrlo že v nekaj desetletjih, saj trenutni ukrepi ne bodo zadostovali za njihovo preživetje, opozarjajo britanski strokovnjaki.
Ohranjanje genske raznolikosti
»Številne vrste kave so res sposobne rasti v neprijetnih, suši podobnih razmerah, vendar z izginjanjem vrst izgubljamo raznolikost možnosti,« opozarja Aaron Davis, vodja raziskav v centru Kew v britanskem kraljevem botaničnem vrtu. Dve desetletji trajajoče raziskave divjih vrst z vsega sveta, vključno z odročnimi gozdovi Afrike, Madagaskarja in Mavritiusa, so pokazale tudi na morebitno grožnjo najbolj priljubljenima vrstama, arabici in robusti. Prva, ki ji po nekaterih ocenah do leta 2088 grozi kar 50-odstotna oslabitev vrste, je dovzetna za visoke temperature, druga pa je občutljiva za suha tla. Bi pa lahko genska raznolikost nekaterih od 124 vrst kave ob napredovanju podnebnih sprememb pomagala pri krepitvi sposobnosti preživetja »komercialnih« vrst.
Čeprav kar 72 odstotkov vseh vrst, vključno z arabico, raste na zaščitenih območjih, jih to vendarle ne varuje pred posledicami krčenja gozdov in podnebnih sprememb. Ohranjanje genske raznolikosti zunaj naravnega okolja posameznih vrst je poseben izziv, saj semen ne morejo shranjevati po običajnih metodah, najsodobnejše tehnike (ohranjanje semen pri temperaturah pod lediščem ali uporaba kemičnih spojin za upočasnitev rasti rastlin) pa so predrage za uporabo pri divjih vrstah. Ena od možnih rešitev je še hramba primerkov v semenskih bankah.
Napor v spremembe moramo vložiti vsi
Ključno je zlasti ukrepanje v tropskih državah, posebno v Afriki, kjer izginja ogromno gozdov, zaradi dviga temperatur in manjše količine padavin pa so po ugotovitvah raziskovalcev razmere vse manj primerne za rast. »Veliko držav je odvisnih od kave, saj z njo ustvarijo največ izvoza,« pravi Davis, ki ga skrbijo predvsem razmere v Etiopiji. Lani izvedena raziskava je pokazala, da bi kar 60 odstotkov zemlje v tej državi do konca stoletja lahko postalo neprimerne za to dejavnost. V domovini arabice in največji afriški izvoznici kave je v proizvodnjo kave in z njo povezane dejavnosti vključena kar četrtina vseh prebivalcev. A se Afričani ne bi smeli sami soočati z reševanjem teh težav. Če ima ves svet korist od tega, bi morali napor v spremembe vložiti vsi, je prepričan Davis. »Če ne bi bilo teh divjih vrst, ne bi bilo kave. In če danes ne uvedemo potrebnih ukrepov, prihajajoče generacije ne bodo več mogle uživati v kavi. Vsaj ne na način, kakršnega poznamo danes,« še pravi Davis.
Po poročanju Deutsche Welle so cene kave pred tedni dosegle najnižjo raven v zadnjih trinajstih letih, 2,09 dolarja za kilogram surove kave. Glavni razlog je rekordna letina v Braziliji, največji proizvajalki kave na svetu, zanemarljiva pa ni niti huda konkurenca med največjimi mednarodnimi podjetji. Zanimiva je tudi razlika med zneski, ki jih na Zahodu ljubitelji kave odštejejo za skodelico, ter ceno, po kateri v Etiopiji prodajo kilogram surovih zrn. Če na eni strani sveta za nekaj srkov opojne pijače odštejejo tudi do pet evrov, v Etiopiji za takšen znesek dobite več kot 15 kilogramov surovih zrn. Zato si mnogi prizadevajo za pravično trgovino in praženje kave v državah proizvajalkah, kar pridelovalcem prinese bistveno več zaslužka.
