Pa je Vinko Möderndorfer na predvečer kulturnega praznika dobro opravil svoje delo? Mislim, da ne! Odkrito povedano: njegov govor bi glede na nivo izrečene (sicer mestoma upravičeno kritične) vsebine bolj sodil v kakšno omizje ob šanku, kjer so tovrstna junačenja pričakovana, kot pa na oder Cankarjevega doma na proslavi ob 8. februarju! Pustimo ob strani Möderndorferjeve že malo dolgovezne variacije na temo Butalcev, ki so bile občasno še kolikor toliko duhovite. Brezpogojna apologija bivšega ministra za kulturo, ki je moral oditi zaradi težkih obtožb mobinga, tj. da se nehumano vede do svojih podrejenih in zlorablja funkcijo, kar je predmet kriminalistične preiskave, ki se je šele dobro začela (torej o tem ni ravno modro izrekati javnih sodb). Zatem obtoževanje novinarjev, ki so o izpadih bivšega ministra pač poročali (kar je njihovo delo), češ da so mrhovinarji. Pa jadikovanje, kako grozno je, da so Prešička, ki se je baje odločil »spucati« Avgijev hlev kulture, onemogočile mračne sile … – vse to je zvenelo navijaško, pristransko in zelo enostransko. Kako so se pri tem počutili zaposleni na ministrstvu za kulturo in vsi ostali kulturniki, ki so bili deležni manj prijazne Prešičkove obravnave, kot je je bil očitno Möderndorfer in še kdo, si verjetno ni težko zamisliti. Tudi Möderndorferjeva bizarna obtoževanja predsednika vlade Šarca, kako nezaslišano je, da izpolnjuje zaveze, ki izhajajo iz članstva v Natu, so zvenela neokusno. Kot da bi bil Šarec kriv za to, da je Slovenija včlanjena v Nato in dolžna financirati svojo oborožitev v skladu z zavezami zavezništva. Pa ravno Šarca vleči za ušesa, ki je prvi po dolgem času kulturi namenil kar 30 dodatnih milijonov? Je to razumno? Mislim, da ne.

Vloga govornika na proslavi ob 8. februarju je, da realno, predvsem do politike kritično, vendar tudi s strani kulturnikov samokritično povzame stanje na področju kulture in kulturne politike. Pa o tem, kolikšen je delež odgovornosti za stanje v kulturi na strani različnih kulturniških cehov, že dolgo nismo nič slišali. Kljub temu, da seveda ne gre zanikati, da je najbolj odgovorna prav politika, je jasno, da tudi »kulturnikovo maslo na glavi« ni nezanemarljivo.

Če povzamem: politikantska nakladanja in jadikovanja, koliko plačujemo za Nato, apologija bivšega ministra, ki je pred kamerami izjavil, da »ne trpinči brez razloga«, obtoževanje novinarjev, da so mrhovinarji, neosnovani teatralni napadi na predsednika vlade – vse to je izpod nivoja dvornih norcev, kaj šele slavnostnega govornika ob 8. februarju!

Dragan Matić, Srednje Gameljne