Eno izmed vodilnih izobraževalnih ustanov na področju elektrotehnike v Sloveniji, ki ima devet kateder in 30 raziskovalnih laboratorijev, v letošnjem študijskem letu obiskuje 1341 študentov, ponaša pa se z okoli 180 znanstvenimi sodelavci in mladimi raziskovalci. Gre za kader, ki je danes tako iskan, da je povpraševanje podjetij večje od števila diplomantov, smo lahko slišali v predstavitvi dekana prof. Gregorja Dolinarja.

Pomoč pri tehnoloških izzivih

Kot je dejal Marko Lotrič, je namen obiska, da obrtniki in podjetniki spoznajo delo fakultete, obenem pa jim profesorji in razvojniki v laboratorijih lahko pomagajo reševati tehnološke izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Še posebno je izpostavil prizadevanje, da bi vavčerski sistem podpore podjetnikom, ki ga je objavil Slovenski podjetniški sklad, usmerili tudi v tehnologijo in podporo tovrstnim projektom.

Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS svojo dejavnost osredotoča na pet stebrov delovanja. Tako prireja konference, ki povezujejo znanost in podjetništvo, predstavlja se na sejmih, kakršen je sejem avtomatizacije IFAM, ki bo ta teden potekal v Ljubljani, in sodeluje s centri znanja. »Vzpostaviti želimo borzo projektov, s katero želimo dijake in študente spodbuditi, da se povežejo z obrtniki in malimi podjetniki, ki iščejo tehnološke rešitve, veliko pozornosti pa posvečamo tudi kakovosti in odličnosti.«

Več kot sto pogodb

Fakulteta za elektrotehniko s stoletno tradicijo še posebej neguje znanstvene raziskave, ki jih sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Slednja je z 1,128 milijona evrov podprla 32 raziskovalnih projektov in 14 raziskovalnih programov v vrednosti 1,768 milijona evrov. Raziskovalci fakultete so bili lani zelo uspešni tudi v mednarodnih projektih, kot je denimo Horizont 2020. Za skupno 51 projektov so prejeli 1,8 milijona evrov pomoči. »Sodelovanje s podjetji je naša redna praksa,« izpostavlja prof. Gregor Dolinar. »S podeljevanjem štipendij in mentorstvom si podjetja zagotovijo, da študentje ostanejo pri njih tudi po zaključku študija in opravljeni praksi.«

Plod sodelovanja z gospodarstvom na razvojno-raziskovalnem področju, tudi za razvoj povsem novih izdelkov, je več kot sto pogodb z domačimi in tujimi podjetji – od samostojnih podjetnikov in mikro podjetij do največjih podjetij. Med njimi so denimo Iskraemeco, Revoz, Kolektor, Gorenje, Lek, Comtrade, Mahle Letrika, Iskra Mehanizmi in drugi. Na fakulteti, ki spada med petnajst najboljših izobraževalnih ustanov v srednji Evropi, so ponosni na izjemne dosežke, prepoznavne tudi v mednarodnem merilu, kot so sončna celica z rekordom dr. Marka Jošta, Krkina nagrada dr. Janji Dermol-Černe iz laboratorija za biokibernetiko in odprtje centra za sodelujočo robotiko.