»Kupil sem izdelek, ki mi je dejansko pomagal pri lajšanju stresa, povezanega s šolo. Pozitivne izkušnje sem delil z družino in prijatelji. Čez kako leto se je rodila ideja za posel,« se spomni začetkov, ki jih je sprva kot samostojni podjetnik začel pisati pred štirimi leti. »Takrat sem prodajal CBD-izdelke nizozemskega proizvajalca. Konec leta 2016 sem odprl d.o.o. in začel sodelovati s znanim fitofarmacevtskim podjetjem, preko katerega zdaj ekstrahiramo konopljo in proizvajamo nekatere izdelke.«
Zakonodaja ni najboljša
Čeprav je uporaba CBD-izdelkov tudi pri nas v porastu, prav tako pa lahko vsak mesec ali celo teden zasledimo kako novo slovensko podjetje, ki se ukvarja s trženjem ali proizvodnjo izdelkov iz konoplje, bi težko rekli, kot pravi sogovornik, da gre za eno najbolj perspektivnih dejavnosti za zagonska podjetja v letu 2019. »Predvsem zaradi vseh nepričakovanih težav in problemov, ki jih tovrsten posel prinese,« pove Luka Deržaj in pripomni: »Zakonodaja je pač takšna, kot je, ne najboljša. Treba se je prilagoditi. Nekoliko se je sicer izboljšalo v zadnjih nekaj letih.«
Industrijska konoplja se lahko prideluje in predeluje v prehranske namene. Kanabinoidi oziroma cvetovi konoplje se lahko uporabljajo tudi v zdravstvu in predpisujejo na recept. »V teoriji se sliši zelo lepo, žal pa je v praksi drugače.« Problem je, ker tovrstni prehranski izdelki navadno vsebujejo višjo vsebnost kanabinoidov (na primer CBD), kot jih vsebuje industrijska konoplja. »Zato je prodaja tovrstnih prehranskih izdelkov in dopolnil trenutno prepovedana v Sloveniji, kakor tudi v večini držav Evropske unije. Vsa tovrstna živila spadajo namreč v kategorijo 'novih živil', za katere je registracija precej zapletena. Zaradi tovrstnih blokad so proizvajalci in prodajalci teh izdelkov primorani iskati druge alternative za registracijo izdelkov.«
Vložil svojih 7500 evrov
In prav zaradi še vedno ne popolnoma urejene zakonodaje se mlado startup podjetje, ki je svoje poslovno okolje ustvarilo v Primorskem tehnološkem parku v Šempetru pri Gorici, vsakodnevno sooča s težavami. »To je del posla. Zatakne se skoraj povsod, pri oglaševanju, procesiranju plačil, logistiki itd. Vsakodnevno je treba iskati rešitve, kar vzame ogromno časa, ki ga bi lahko posvetili bolj pomembnim temam,« pove Deržaj, ki se spomni, da so imeli prav pri ustanavljanju podjetja največ težav s pridobivanjem relevantnih informacij in birokracijo.
V ustanovitev podjetja je Luka Deržaj vložil vse svoje prihranke, primoran je bil tudi prodati večino delnic, ki jih je dobil ob osamosvojitvi. »Vložil sem svojih 7500 evrov. Še dobro, da so bile Krkine in so bile nekaj vredne,« v smehu pove simpatični sogovornik in pripomni: »Kar nekaj ponudb smo dobili za vstop oziroma odkup deleža v podjetju tudi s strani tujih farmacevtskih podjetij, a nobene primerne. Trenutna prednost je v tem, da imamo odličnega strateškega partnerja, ki nam pomaga in omogoča rast.«
Stremijo k razvoju novih izdelkov
Mlado ekipo, ki jo je privabil Deržaj, povezujeta predvsem ljubezen do konoplje in preučevanje njenih terapevtskih lastnosti. Kot diplomirani inženir strojništva se o delu s konopljo seveda ni učil na fakulteti. Prebral je veliko člankov, študij, prispevkov, intervjujev s področja kanabinoidov in konoplje, prav tako vsi njegovi sodelavci. »Industrijsko konopljo gojimo tudi sami, a na precej majhni površini. Tu predvsem preskušamo različne tehnike, ki jih nato prezrcalimo na pogodbene pridelovalce, od katerih odkupimo biomaso. Ročno obiranje in sušenje cvetov pomembno vpliva na končno kvaliteto in aromo. Gre pa trend v to smer, da bodo v kratkem potrebni mehanizacija in strojna žetev ter kontrolirano sušenje, če bomo želeli biti konkurenčni na trgu,« pove sogovornik, ki z ekipo nenehno stremi k razvoju novih izdelkov. »Trenutno je največ povpraševanja po CBD-izdelkih, bogatih s kanabinoidi, pa tudi po drugih prehranskih izdelkih, kot so olje, čaj, semena, moka,« pogovor sklene direktor, čigar podjetje za pridelovalce, proizvajalce in uporabnike opravlja tudi laboratorijsko testiranje konoplje.
