Nagrade Prešernovega sklada: Sedmerica izstopajočih
Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku se je na odru zvrstilo tudi sedem dobitnikov šestih nagrad Prešernovega sklada, ki se podeljujejo za vrhunske umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Objavljamo krajše odlomke iz utemeljitev strokovnih komisij.
Fotografije
Martina Batič zborovska dirigentka Martina Batič je nagrado prejela za izjemne poustvarjalne dosežke, med katerimi posebej izstopajo koncerti s komornim zborom RIAS, zborom Srednjenemškega radia iz Leipziga, zborom Slovenske filharmonije, zborom Švedskega radia in koncert z zborom Francoskega radia. Je izredna poznavalka zborovske in oratorijske glasbe večine historičnih in slogovnih obdobij, ki je že dokazala, da je zrela vrhunska interpretka najzahtevnejšega zborovskega repertoarja.
Tomaž Svete skladatelj Tomaž Svete je bil nagrajen za skladbo Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona . Svete, ki sodi v vrh slovenske operne ustvarjalnosti, skoznje dokazuje tako svoje kontrapunktično mojstrstvo in zmožnost subtilnega pretapljanja neoklasicističnih asociacij v osebno, ekspresionistično obarvano refleksijo kot tudi glasbenodramatsko pronicljivost. Ta se kaže v učinkoviti dramski korespondenci med pevskimi solisti in orkestrom.
Maruša Majer igralka Maruša Majer je bila nagrajena za vlogo v filmu Ivan ter za gledališke vloge zadnjih treh let. Na eksplozijo njenega ustvarjalnega potenciala kažejo denimo njen igralski prispevek v gledališki predstavi Stenica , vloga kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina , pa vrsta vlog v neinstitucionalnih predstavah, denimo v produkciji Gleja in Zavoda Muzeum ali v projektih Dragana Živadinova. Izstopa tudi njena igra v filmu Ederlezi Rising .
Dušan Kastelic ustvarjalec animiranih filmov Dušanu Kastelicu so podelili nagrado za animirani film Celica . Ta se kljub slabim produkcijskim pogojem in bornemu financiranju tako tehnično kot vsebinsko zlahka kosa s standardi kakovosti velikih studiev. Celica je dokaz, da mogočna dela niso nujno »velika«, saj avtor, eden od pionirjev računalniške 3D-animacije, v kratkem, poetičnem, a vendarle izjemno dostopnem filmu na samosvoj način spregovori o ujetosti posameznika v tesne okvire družbe.
Aljoša Dekleva arhitekt Tina Gregorič arhitektka Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva sta nagrado prejela za svoj arhitekturni opus. V njem izstopajo objekt univerzitetnega kampusa Livade v Izoli, slovenski paviljon Dom v Arzenalu na bienalu v Benetkah in oblikovanje razstave Stanko Kristl, arhitekt v MAO. Njuno delo odlikujejo domiselna konceptualna, tehnična in oblikovna inovativnost, zadržan in likovno pretanjen arhitekturni nagovor ter občutljiv odnos do kulturnih razsežnosti bivanja.
Jure Jakob pesnik Jure Jakob je prejel nagrado za pesniško zbirko Lakota , v kateri ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in primestnega okolja, vztraja pa tudi pri osrednji problematiki – kako seči čezse, kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem karkoli poškodovalo, in kje sredi tega sveta najti prostor za človeka. Umetniško prepričljive odgovore išče s tonom pesniškega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost in preciznost v izrekanju.
Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil letošnja dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in šest dobitnikov nagrad Prešernovega...