Francosko zunanje ministrstvo je v Pariz na pogovore poklicalo svojega veleposlanika v Rimu z utemeljitvijo, da je prišlo do »vrste žaljivih izjav« članov italijanske vlade, ki so »brez primere od konca vojne«. Podpredsednik italijanske vlade in voditelj Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio je na primer januarja Francijo obtožil, da je kolonialistična in kriva za revščino v Afriki ter zato tudi za migracijsko krizo. Že nekaj časa Di Maio tudi podpira protestnike gibanja rumenih jopičev, ki hočejo zrušiti predsednika Emmanuela Macrona. Podobno pa počne tudi drugi podpredsednik italijanske vlade in voditelj stranke Liga Matteo Salvini, ki trdi, da Macron »vlada proti ljudstvu«.
Di Maio prestopil meje dovoljenega
Omenjena odločitev francoskega zunanjega ministrstva pa je predvsem posledica tega, da se je Di Maio v torek v Franciji srečal s kandidati rumenih jopičev za majske evropske volitve, ne da bi o tem obvestil francosko vlado. S tem je namreč podpredsednik italijanske vlade po mnenju uradnega Pariza prestopil meje dovoljenega. Pariški dnevnik Le Monde to primerja s tem, da bi se francoski premier ali notranji minister srečala z nekdanjimi člani Rdečih brigad. Zelo ostra je bila tudi govornica francoskega zunanjega ministrstva: »Član tuje vlade v Francijo ni prišel podpret nekega političnega voditelja, ampak nekoga, ki poziva k državljanski vojni, k zrušitvi predsednika države in vojaški vladi. Kaj takega se pri nas še ni zgodilo.« Dala je tudi vedeti, da poskuša Di Maio z zaostrovanjem napetosti s Francijo odvrniti pozornost od novice, da je Italija v gospodarski recesiji, zaradi česar si težko privošči sedanjo darežljivo socialno politiko.
Korenine spora tudi v migrantski krizi
Do tako hudega spora med dvema vodilnima članicama EU še ni prišlo. Pravzaprav gre za konflikt med zagovorniki združevanja evropskih držav in njegovimi nasprotniki. Vsekakor je to del volilnega boja pred majskimi evropskimi volitvami.
Spor kaže tudi, da ne manjka veliko, da Evropa pade nazaj v kaos in stare konflikte med državami, kot so obstajali v prvi polovici 20. stoletja. V nekaj letih se lahko vse sesuje, če bodo v Evropi dobili prevlado nacionalisti in populisti, kot je Salvini, ki niso dojeli, da je bolje sodelovati, kot se spuščati v konflikt po principu, kdo bo koga. Vendar ne gre pozabiti tudi, da ima protifrancosko razpoloženje med Italijani svoje začetke med migrantsko krizo 2015–2016, ko Francija ni pomagala Italiji. Macron pa je podobno kot pred njim François Hollande v migrantski politiki v resnici dvoličen.
Di Maio odgovarja v Le Mondu
Zdaj je Di Maio v besedilu za pariški dnevnik Le Monde poudaril, da ima Francijo za prijateljsko državo. Glede svojega nedavnega obiska v Parizu pa je dejal: »Ne gre za provokacijo proti italijanski vladi, ampak nasprotno za pomembno srečanje s politično silo, s katero imamo veliko skupnega, posebej glede potrebe po neposredni demokraciji, da bi dali več oblasti državljanom.« Skupne točke med Gibanjem petih zvezd in rumenimi jopiči so po Di Maiu tudi prizadevanje za socialno pravičnost, socialno državo, okolje, prav tako težnja, da bi se presegla delitev na levico in desnico. Tako desnica kot levica sta zmanjševali kupno moč Francozov in šele »rumeni jopiči, ki presegajo delitev na levico in desnico, so postavili državljana in njegove potrebe v središče pozornosti s svojo postideološko držo«. V takšni politični usmeritvi je po mnenju Di Maia prihodnost Evrope.
