V četrtek se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup 72-odstotnega deleža koprskega logista Intereurope v lasti SID banke, NLB, Gorenjske banke, SKB in banke Intesa Sanpaolo. Temeljit pregled so izvedli Pošta Slovenije, turški logist Netlog Logistics in britanska družba Xpediator. Kdo je oddal ponudbo, uradno ni znano, neuradno pa je to (med drugimi) storila vsaj Pošta Slovenije (PS). V slednji konkretnih strateških naložb ne komentirajo, je pa generalni direktor PS Boris Novak večkrat potrdil, da razmišljajo o lastniškem povezovanju, »predvsem z družbami, ki delujejo na področju logistike, paketnih storitev in informacijskih tehnologij«.
»Ne nazadnje pa se tudi Petrol ne ukvarja samo s prodajo naftnih derivatov, Telekom trži zavarovalne storitve. Vsi torej počnemo še kaj drugega, kot le tisto, kar predstavlja našo osnovno dejavnost,« je strategijo usmerjanja v druge tržne storitve za STA lani komentiral Novak. PS pač posluje v pogojih tržne konkurence in v skladu s pričakovanji lastnika, to je države oziroma v njenem imenu Slovenskega državnega holdinga (SDH). Slednji od družbe, poleg izpolnjevanja konkretnih finančnih, pričakujejo tudi izpolnjevanje strateških ciljev, med katerimi je denimo krepitev paketne ponudbe, informacijskih storitev in tudi logistične ponudbe, pravijo v SDH.
Klasična pisna korespondenca v zatonu
»Ob tem v celoti izpolnjujemo zakonsko določene zahteve glede obsega in kakovosti univerzalne poštne storitve,« poudarjajo v PS. Še leta 2006 je dostava klasičnih pošiljk predstavljala 29,4 odstotka vseh storitev PS, danes manj kot 17 odstotkov. Prihodki od univerzalne poštne storitve (glej okvir) so se od leta 2006 do 2017 znižali z dobrih 315 milijonov evrov na 115 milijonov. Do leta 2022 se bo njen obseg znižal še za okoli 20 odstotkov. Strošek te storitve medtem ostaja nespremenjen.
A v tem Slovenija ni izjema. Praktično vse države se srečujejo s trendom padanja klasične pisne korespondence (razen Srbije) in porastom paketov ter vse večjo konkurenco na tem področju. Razlika je v tem, kako se s tem sooča država.
»Država je regulator, ona določa ceno univerzalne storitve, in če je ta prenizka, to seveda vpliva na poslovanje PS,« izpostavlja predstavnica Sindikata delavcev prometa in zvez Saška Kumer. Samo dve poštni upravi v Evropi, Romunija in Malta, imata nižjo ceno storitev kot Slovenija.
SDH: Pomoč je stvar posameznih držav
Podobno že leta trdijo v PS: »Zaradi upadanja klasične pisne komunikacije postaja breme vzdrževanja predpisane kakovosti univerzalne storitve vedno večje. Izvajalci zato prejemajo pomoč iz proračuna.« Danski pošti Post Danmark se je denimo od leta 2000 obseg poštnih pošiljk zmanjšal za 73 odstotkov, zato so danski državni organi družbi izplačali nadomestilo za opravljanje zakonsko predpisane storitve v višini 160 milijonov evrov za obdobje 2017–2019. Lani je država francoski pošti odobrila za 900 milijonov evrov davčnih olajšav za ohranjanje poštnega omrežja na podeželju do leta 2022. Belgijska pošta je za obdobje 2016–2020 prejela 1,3 milijarde evrov subvencij. Državno pomoč nacionalnim poštnim operaterjem izplačujejo tudi Hrvaška, Italija, Grčija, Poljska, Slovaška, Velika Britanija, Norveška, Švedska, Danska, Španija.
PS si pravzaprav že od leta 2013 prizadeva za spremembo zakona o poštnih storitvah in financiranja te storitve iz proračuna. »To je stvar veljavnih ureditev in možnosti, ki jih dopušča regulativa držav,« so se na te pobude odzvali v SDH. »Pričakovanja za dosego finančnih ciljev SDH pa so usklajena s poslovnim načrtom, ki ga pripravi uprava PS,« so dodali.
Pogajanja vplivala na rezultat
Posluha za spremembo zakona v minulih letih ni bilo in nič ne kaže, da bo kmalu, zato PS poskuša na vse mogoče načine predvsem upočasniti padec prihodkov in se usmerja »v razvoj in nadgradnjo konkurenčnih storitev«.
Državljani najbolj občutimo prodajo najrazličnejših izdelkov na enotah PS in zaradi širjenja obsega teh storitev postaja preprosta oddaja priporočene pošiljke na pošti opravek, ki terja svoj čas in voljo. Kumrova prizna, da spreminjanje poštnih poslovalnicah v samopostrežne v malem prispeva k dodatni obremenjenosti zaposlenih na okencu, »saj se tudi pri prodaji na okencu zahtevajo rezultati, ki se ocenjujejo pri delovni uspešnosti, kar pomeni pritisk na zaposlene«. V PS medtem izpostavljajo, da ta dejavnost zanje ni ključna; rast paketnih, logističnih in informacijskih storitev je. »Skupina PS tako postaja vse bolj paketno-logistično podjetje.« In ker je konkurenca na paketnem trgu ostra, napovedujejo investicije predvsem na tem področju.
»Naš konflikt pa v prvi vrsti ni s poslovodstvom,« nazadnje preseneti sindikalistka Kumrova, »saj vemo, da država zahteva določen donos.« Toda pri končnem izkupičku, ki ga zase terjajo lastniki, so se PS lani poznala predvsem vse leto trajajoča pogajanja s sindikati.
