Je že tako, da ljudje dobro vemo, da je vsak vzpon na vrh posledica trdega dela, vztrajnosti in včasih tudi nekaj sreče. V avtomobilski industriji je bilo nešteto primerov, ko je enim uspelo, drugim ne. Včasih upravičeno, včasih povsem po krivici. A kdor ponudi kupcu soliden avtomobil z zanesljivo tehniko in za zmeren denar, ima v rokah dobre karte, od njega pa je potem odvisno, kako bo z njimi igral naprej.
Hyundai je v zadnjih desetletjih prehodil trnovo pot od obskurnega korejca do proizvajalca avtomobilov, ki sodi med pomembnejše igralce na trgu. Kajti ponujajo tako rekoč vse, kar danes kupci hočejo. Le pri ceni so z leti ugotovili, da lahko svoje znanje in kakovost ponudijo malce držaje, kot so sprva načrtovali. Z modelom i20 so zato ponudili zmerno velik kompakten avtomobil z ne preveč vpadljivo obliko, a zanesljivo tehniko, vse skupaj pa zapakirali v paket z zmerno ceno. A ker se vrag skriva v podrobnostih, tudi s prenovljenim i20 ni nič drugače.
Da, i20 je postal avtomobil, ki je s prenovo malce pridobil, a nekaj tudi izgubil. Oblikovno sicer še vedno spada v zlato sredino, saj s svojimi 4 metri dolžine in 326-litrskim prtljažnikom ponuja odlično zasnovan avtomobil za vsakdanje pretežno mestne potrebe. Ponuja dejansko vse, kar danes avtomobil mora imeti. Tudi solidno ergonomijo notranjosti in udobje, ki ustreza slovenskim cestnim razmeram. V modi zmanjševanja delovne prostornine motorjev in zmanjševanja števila valjev imajo seveda na voljo tudi enolitrski trivaljni bencinski motor, ki s svojimi 100 konjiči zadosti vsakodnevnim potrebam, pa tudi kakšne avtoceste se ne ustraši. Ker pa želijo narediti celotno vožnjo še bolj sproščeno, ne sme manjkati sodobni samodejni menjalnik s sedmimi prestavami. V mestu je odlična izbira, sploh v prometni gneči, zatakne pa se na bolj odprtih cestah, ki sem ter tja zahtevajo tudi malce bolj odločno pospeševanje. Tedaj tako motorju kot menjalniku malce poide sapa. A če odmislimo to podrobnost, ki zahteva malce drugačen pristop do vožnje, je v celoti gledano i20 posrečena kombinacija udobja, opremljenosti in zmogljivosti. Oblika sicer ni izstopajoča, a je počutje voznika in potnikov na visoki ravni, tudi zavoljo mnogih (udobnostnih in varnostnih) asistenčnih sistemov in njihovih enostavnih nastavitev.
Motor se s 100 konji odreže zadovoljivo, pri tem pa porabi tudi sprejemljivih 6,2 litra goriva na 100 kilometrov. Še njegovo trivaljno grgranje ne moti, le menjalnik bi lahko bil malce bolj usklajen z motorjem, pa bi bil i20 tudi v poglavju »užitek« še za stopnjo ali dve bližje uporabnikovim željam. Kolikor je to zanimiv in tudi prijeten avtomobil, je manj prijetna njegova cena. Slabih 16.500 evrov ni malo, tudi gledano z očmi konkurence, se pa samodejni menjalnik kakšni manjši slabosti navkljub izkaže za dodano vrednost. Splošna ocena zato ne more biti slaba, saj je i20 preveč vsestranski avtomobil za ne preveč zahtevne kupce in voznike, ki znajo ceniti tudi trud, ki ga je tovarna vložila v poti na vrh. Včasih je dovolj že samo to, da se vidi namen. Vse drugo, kot pravi ljudski jezik, pride potem samo od sebe.
