Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je na novinarski konferenci po seji glavnega odbora sindikata izrazil pričakovanje, da se bo že v letošnjem letu spoštovalo načelo, da eni družinski ambulanti pripada 1895 glavarinskih količnikov in je za to tudi zagotovljeno stoodstotno plačilo. Število opredeljenih bolnikov lahko to presega le do 30 odstotkov, in še to samo pod pogojem, da se zdravnik s tem strinja. Če se ne, bo zdravnik naredil toliko, kot mora po modri knjigi, je dejal Kuštrin.
Po njegovih besedah standardov in normativov niso sprejeli za to, da bi jih ljudje presegali in zaslužili več, ampak da bi postopno prišli do tega, da bi se jih držali. So pa prepričani, da morajo biti tisti zdravniki, ki morajo delati več, ustrezno nagrajeni. Tega pa se žal ne da spremeniti v kolektivni pogodbi, kot je omenjal minister.
Zato bodo pripravili predlog omenjene uredbe. Ministru za zdravje Samu Fakinu ga bodo predali v roku 14 do enega meseca in pričakujejo, da bo z njim soglašal. »To bo prvi korak, zgolj obliž, da smo se sploh pripravljeni pogovarjati o sodelovanju,« je dejal predsednik Fidesa, pri čemer je opozoril, da ta hip niso izpolnjeni niti pogoji, zaradi katerih so pred dvema letoma stavko prekinili.
Pri tem je napovedal, da bodo na bližnji konferenci sindikata sprejeli »zelo radikalne« odločitve. »Ali bo ta država šla v spremembo zdravstvenega sistema, ki bo postal dober tako za uporabnike kot izvajalce ali pa bo prišlo do konflikta,« je dejal. Pri tem pa je ugotavljal, da politika zdravje in bolnike zlorablja pred volitvami, ko je treba kaj narediti, pa ne naredi nič. Po njegovih besedah so zaskrbljeni, ker se jim zdi, da ta vlada kot vse prejšnje v zadnjih desetih letih ni sposobna narediti takih reform, ki bi omogočale, da bi bila dostopnost zdravstvenega sistema primerna srednjeevropski državi. »Naše zdravstvo postaja vse manj javno in vedno bolj državno, kar pomeni, da je vedno manj učinkovito,« je ugotavljal.
Zdravniki na primarni ravni ne morejo opravljati svojega dela z empatijo in dovolj poglobljeno, ker za to nimajo časa. Razmere so slabe tudi na sekundarni in zlasti terciarni ravni, je opozoril Kuštrin. V ilustracijo je navedel primer mariborskega kliničnega centra, kjer manjka 70 zdravnikov specialistov. In sprašuje se, kako lahko ob takšnem manjku zdravnikov institucija ob zdravljenju bolnikov izvaja še pedagoško in znanstveno raziskovalno delo.
Sicer pa bo po njegovih besedah ena njihovih najtežjih zahtev gotovo izstop iz obstoječega plačnega sistema javnega sektorja, ki je po njegovih besedah anomaličen že od vsega začetka, z vsako spremembo pa že bolj. »Če misli minister spremeniti upravljanje in vodenje javnih zdravstvenih zavodov po nekem evropskem modelu, to avtomatično pomeni izstop iz obstoječega plačnega sistema, ki je pravzaprav samoupravni sporazum o plačah. Ta plačni sistem je dober za povprečne in podpovprečne, za vse, ki so malo boljši od povprečja, ta plačni sistem ne more biti dober,« je prepričan. »Zdravnik v kliničnem centru, ki je nocoj presadil srce, ima 2500 evrov neto plače za redno delo, njegov kolega, ki prihaja iz Češke, pa ima 2500 evrov na dan,« je med drugim navedel in dodal, da bo treba zdravnike v terciarnih institucijah, če želimo te ohraniti, bistveno bolje nagraditi, kot so drugod, kjer so tudi boljše plačani od politikov.
Fakin: Razmere v zdravstvenem sistemu niso kritične
Minister za zdravje Samo Fakin ocenjuje, da razmere v zdravstvenem sistemu niso kritične. Po številnih kritikah in opozorilih o obremenjenosti primarnih zdravnikov, so na ministrstvu zato v ponedeljek sklicali sestanek z direktorji vseh zdravstvenih domov, na katerem se bodo natančno seznanili z aktualno situacijo v primarnem zdravstvu. Kot je v današnji izjavi za medije dejal Fakin, na ministrstvu pospešeno vodijo aktivnosti v zvezi z »domnevnim razpadom primarnega zdravstvenega varstva«, za katerega sicer ocenjujejo, da ga ni. Posvetovali so se z zdravstvenimi domovi in po ministrovih besedah praktično nihče ne opaža, da bi bilo kaj bistveno drugačnega, kot je bilo v preteklih letih. V posameznih zdravstvenih domovih imajo sicer zaradi gripe nekaj bolniških odsotnosti zdravnikov.
»Lahko zagotovim, da je sistem kot tak pod kontrolo, pojavljajo pa se določeni individualni odkloni, ki jih ne gre posploševati na Slovenijo. Sindikat si seveda to lahko privošči, ministrstvo za zdravje si tega ne more,« je poudaril. Zato so za ponedeljek sklicali sestanek vseh direktorjev zdravstvenih domov, na katerem se bodo natančno seznanili s situacijo v primarnem zdravstvu. Takrat bodo po ministrovi napovedi operirali z vsemi podatki, ki bodo dokončno povedali, kaj je res in kaj ne. »V preteklih dneh smo bili priča velikim besedam, ampak brez podatkov,« je bil kritičen. Fakin je spomnil, da se je v zadnjih letih število zdravnikov v sistemu povečalo za 40 odstotkov, diplomiranih medicinskih sester pa za 60 odstotkov. »Število zdravnikov raste, število medicinskih sester raste, bolniki ostajajo bolj ali manj isti, vzorci obolevnosti se niso pretirano spremenili, imamo 600 milijonov evrov več denarja - pa mi vi povejte, če je to kriza,« je ob tem dejal minister.
Izpostavil je tudi, da je 90 odstotkov bolnikov že opredeljenih pri zdravnikih. Vtis, da množično primanjkuje zdravnikov in da se bolniki ne morejo opredeljevati, ki ga nekateri poskušajo ustvariti, ne drži, je poudaril Fakin.
Opozoril je tudi, da so se v preteklosti dogovorili za znižanje glavarinskih količnikov brez resnih analiz, in napovedal resno prevetritev obračunskega modela. Število glavarinskih količnikov po ministrovih besedah še ne pomeni, da so zdravniki obremenjeni. Obremenitev je po njegovih besedah treba gledati na dnevni bazi, torej koliko bolnikov in s kakšnimi težavami dnevno pride v ambulanto. »Po naših podatkih na leto 300 bolnikov od 1800 opredeljenih sploh ne pride k zdravniku. Se pravi, da ima zdravnik 1500 bolnikov na leto, s katerimi dela, kar je pa približna zahteva Fidesa,« je še dejal. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki je po današnji seji glavnega odbora kritično nastopil do razmer v zdravstvu, je še izpostavil, da napovedana zakonodaja ministrstva za zdravje o upravljanju javnih zdravstvenih domov, avtomatično izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. »To pomeni samo, da bo možno nagraditi tiste, ki delajo več.« je na to odvrnil minister. »Ko enkrat uvedeš plačilo po delu, jih en del ni zadovoljnih,« je bil še kritičen.
V zdravniških organizacijah kritično do ocen ministrstva glede stanja v zdravstvu
V Koordinaciji zdravniških organizacij so se danes ostro odzvali na oceno ministrstva za zdravje Sama Fakina, da razmere v zdravstvu niso kritične. Želijo si, da si ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) slike o stanju ne bi ustvarjala samo na podlagi številk, ampak bi poznala tudi zgodbe zdravnikov iz ordinacije.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenija Zdenka Čebašek-Travnik je poudarila, da številke niso vse in da način, kot jih predstavlja ministrstvo, ne vodi k rešitvam, ampak se bodo problemi samo še zaostrovali. Zdravstvo se mora začeti urejati na podlagi standardov in normativov tako za zdravnike kot medicinske sestre, so po njenih besedah enotni v zdravniških organizacijah. »Jezi nas, da od oktobra, ko smo dobili prve pozitivne impulze s strani nove vlade in ministrstva, do danes ni prišlo do nobenega bistvenega premika in na hitro sprejeti zakoni iz prejšnjega mandata ostajajo. Zlasti zakona o pacientovih pravicah in zdravstveni dejavnosti hromita tako primarni kot bolnišnični nivo,« je opozoril predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.
Ministrova naloga ni ohranjanje zdravstvenih domov pri življenju, ampak zagotavljanje varne, strokovne, zanesljive in kakovostne zdravstvene storitve za bolnike, je bil kritičen predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. »Statistika je segedin golaž. Eni jejo zelje, eni pa meso,« se je odzval na Fakinove navedbe o obremenjenosti zdravnikov in dodal, da bosta ministrstvo in ZZZS uspela dobiti podatke, ki bodo pokazali, da je vse skoraj idealno. Po Dovnikovih besedah bi bolniki lahko dobili mnogo več, če bi tisti, ki imajo vzvode za sprejemanje odločitev, poslušali tiste, ki vsak dan delajo z bolniki.
Ministrstvu med drugim predlagajo, naj naredi primerjavo, koliko časa je zdravnik porabil za administriranje pred desetimi leti, in koliko časa porabi danes. »Če bi k temu dodali še analize, kako je na ta močno podaljšan čas vplivala zakonodaja iz leta 2017, bi lahko sami našli pot, kako krizo zmanjšati,« je še predlagala predsednica zdravniške zbornice.
