Tekmovanje v Parizu pomeni tudi nadaljevanje kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu 2020, zato bo za slovensko odpravo pomembna vsaka zmaga. V Tokiu si Fabjan želi vsaj štiri ali pet slovenskih borcev.
»Realno bi morali imeti v Tokiu eno tekmovalko v kategoriji do 63 kilogramov, Tino Trstenjak ali Andrejo Leški. Potem pa je vrstni red znan. Tukaj so evropski prvak Adrian Gomboc, Ana Velenšek, sestri Štangar, Klara Apotekar, Kaja Kajzer ... Imamo pa še vrsto mladih borcev, ki imajo realne možnosti, na primer Martin Hojak ali pa kdo od fantov v težki kategoriji, kjer konkurirata Vito Dragič in Enej Marinič,« o kandidatih za Japonsko pravi Fabjan.
Pričakovanja so pridržana
V Parizu bo nastopilo pet slovenskih tekmovalk. Andreja Leški, Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Kaja Kajzer in Maruša Štangar. Fabjan je v prvi vrsti odgovoren za dosežke Trstenjakove in Velenškove, pri tem pa opozarja, da obe tekmovalki čaka še veliko dela.
Velenškovi za najvišja mesta v težki kategoriji nedvomno manjka še nekaj kilogramov, kar je nazadnje pokazal polfinalni dvoboj v Tel Avivu. »Optimalno bi bilo, če bi imela nekje med 95 in 100 kilogrami. Tehnično in taktično je najboljša, izkušnje pri njej sploh niso vprašljive. Pripravljena je tudi delati.«
Za Trstenjakovo Fabjan trdi, da v tem trenutku ni 100-odstotno pripravljena. »Vseeno v Pariz odhaja po dober rezultat. Ta je seveda pomemben. To je vlak, ki pelje v Tokio. Moraš ostati zraven, ne smeš pasti po lestvici. Pri Ani je drugače. Potrebuje točke za svetovno lestvico, želim si presenečenje, a zadovoljen bom tudi, če bo dobila dve borbi.«
Na Japonskem trenirajo več
V zadnjih letih je pri Trstenjakovi vidno, da ima velike težave predvsem z japonskimi borkami. »Je pa zato edina Evropejka, ki z njimi zdrži do konca in gre v podaljšek. Manjka ji še nekaj vzdržljivosti. Japonke enostavno trenirajo več. Tam imajo izredno konkurenco, v tej kategoriji vsaj šest odličnih tekmovalk in na igre bo šla tista, ki bo te treninge preživela. Mi teh treningov še nismo uvedli. Skušamo delati bolj človeško.«
»Ni še čas, da bi Tino pritisnil do konca. Gre za odraslo žensko, ki je bila evropska, svetovna in olimpijska prvakinja. Od nje ni moč zahtevati, da je štiri leta v vrhunski formi. Treba je delati sistematsko. V tem trenutku je prezgodaj za trdo delo. Tega tempa ne bi zdržal ne jaz, ne Tina. Enako velja za Ano.«
Trenutno še po lažjem programu
Ne glede na dobre izide v lanskem letu in visoke cilje v letošnjem letu Fabjan dodaja, da njegove borke trenutno še vedno delajo po lažjem programu. »Telo je treba spočiti. Delamo na nižjih prestavah, da bomo prihodnje leto lahko januarja startali na vse.«
»Kot rečeno, gre za odrasle ženske, ki imajo zasebno življenje in trenutno imajo še nekaj več časa zase. Ko pa bo prišel čas, popuščanj ne bo. Na Tino in Ano enostavno ne gledam na enak način kot na 20-letnice. To seveda razumem, ko pa bo prišel čas, bodo one morale razumeti mene. Takrat bomo šli na vse. Zdaj je pomembno le, da sta v kvoti za igre.«
Letos bo za Fabjana pomemben nastop le na svetovnem prvenstvu v Tokiu. »To bo tudi generalka za olimpijske igre, ki jo moramo izkoristiti tudi za psihično pripravo. Pri Japoncih bomo na domačem terenu in pomembno jim bo pokazati, da se jih ne bojimo.«
