To je nehvaležna tema. Kot običajno poudarjam, je pomembno, da imamo med sezono čim več uvrstitev med najboljšo deseterico. Želimo si izboljšati uvrstitve z zadnjega svetovnega prvenstva v St. Moritzu in da bi čim več naših tekmovalcev popravilo svoje uvrstitve. Po razgovorih z njimi je jasno, da bodo vsi startali na polno. Navsezadnje svetovno prvenstvo ni taktiziranje. Če bi moral postavljati konkretnejše napovedi, lahko rečem, da je Ilka že napovedala, da gre na polno in je vse drugo ne zanima. Poleg nje imamo še Žana Kranjca, Štefana Hadalina in Meto Hrovat, ki v tem trenutku lahko posežejo visoko. Mislim, da bo to naša udarna četverica, od katere lahko pričakujemo največ.
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je pred olimpijskimi igrami rad napovedoval, kako dobro se bodo odrezali naši športniki. Bi upali storiti enako?Tudi mene so vedno spraševali podobne stvari. Vsi vemo, da je smučanje šport na prostem in da včasih vanj lahko poseže vreme. Največkrat vidimo, da so stotinke tiste, ki odločajo o stopničkah. S tega vidika mi je najpomembnejše, da smo ves čas v igri za visoka mesta. Zdi se mi, da je napovedovanje kolajn primernejše za športno loterijo.
Kdaj se v Are odpravljate vi?Tja odhajam prihodnji teden. Poleg tekmovanja bo namreč potekala še cela vrsta drugih aktivnosti. Tudi takšne, ki odločajo o tem, ali država zadrži tekme svetovnega pokala, ali dobi svetovno prvenstvo. Poleg navijanja za naše športnike me čaka kar nekaj obveznosti. Med drugim srečanje s predstavniki združenja alpskih držav, nekaj pa je tudi prireditev, kot sta sprejem švicarske reprezentance in sprejem pri organizatorjih prihodnjega SP. Skratka, veliko je poslovno-družabnih dogodkov, na katerih je pomembno, da smo prisotni, se pogovarjamo in utrjujemo vezi. Navsezadnje bo v naslednjih letih verjetno nastopilo tudi vprašanje, kako in kdo bo pri Mednarodni smučarski zvezi nadomestil Janeza Kocijančiča. Takrat se ne smemo znajti v položaju, da ne bomo imeli nikogar, ki bi kandidiral, to pa lahko dosežeš le, če te ljudje poznajo in cenijo tvoje delo.
Dosežki slovenskih smučarjev v zadnjih sezonah niso slabi. Ali to pomeni, da je SZS za prihodnje sezone finančno preskrbljena?Kot predsednik SZS si ne dovolim in ne morem soditi dela naših strokovnjakov. Kar lahko rečem, je, da se je dolg od mojega prihoda na zvezo s 3,5 milijona evrov znižal na milijon. Pomembneje je, da je v času mojega prihoda v alpskem smučanju vladala kriza. Mislim, da je tedaj proračun za panogo znašal 1,6 milijona evrov, danes pa se že približuje trem. Lahko rečem, da rezultatska kriza in odhod Tine Maze nista vplivala na to, da ne bi resno zastavili našega dela, pripravili resnega programa za naše pokrovitelje in začeli povečevati prihodke iz tega naslova.
V Sloveniji vsako zimo gostimo sedem prireditev za svetovni pokal v različnih panogah. Kako finančno donosno je to za SZS?Nekatera od teh tekmovanj ne ustvarjajo presežkov in se komaj pokrijejo. Nekaj drugega so Planica, Kranjska Gora, Maribor in Pokljuka. Zadeve so zastavljene tako, da njihovo izvedbo prepustimo lokalnim društvom, ki zaslužek namenijo nadaljnjemu razvoju športa, mi pa kot nosilci pravic določen znesek vzamemo zase in ga preusmerimo neposredno v panogo, ki je s tem dogodkom povezana. Ti zneski so del proračuna SZS, ki skupaj s Planico znaša okoli 16 milijonov evrov. Če bi šteli, koliko denarja je potrebnega za izvedbo teh tekmovanj, bi prišli do sedmih milijonov evrov. A to večinoma pokrijejo lokalna društva in lokalni sponzorji ter televizijske pravice.
