A nekaj v tem dokumentu vendarle ni v redu: priznanje Guaidoja. Zakaj? Preprosto zato, ker ni pravno in tudi ne utemeljeno z načelnimi političnimi argumenti ter lahko prispeva k nadaljnji zaostritvi razmer v državi, ki se je že tako in tako znašla na robu državljanske vojne, in tlakuje pot vojaški ali drugi neposredni intervenciji ZDA, morda enakemu vpletanju z nasprotnim namenom še velesil, ki podpirajo Madura.

Vprašal sem se, kako so se do resolucije EP opredelili naši evroposlanci, in po prejetem odgovoru izvedel, da bi bil proti, če bi glasoval, a so ga druge obveznosti zadržale doma, samo Igor Šoltes. Kaj pa odziv naše vlade? Zunanji minister Miro Cerar predlaga priznanje Guaidoja, ker naj bi z njim prej prišli do »novih, poštenih, svobodnih in demokratičnih volitev«. To, kar je zdaj – pojasnjuje – je totalno nasprotje temu. Maduro je zmagal nedemokratično in nepošteno, ne spoštuje človekovih pravic, ljudje so v zelo težki situaciji, v petih letih se jih je odselilo kar tri milijone.

A da bi priznali nekoga, ki se je samorazglasil za predsednika, kar je v nasprotju z načeli demokracije – kot opozarja Šoltes – Cerarja očitno ne moti. Podpirata ga za zdaj le opozicijski SDS in NSi, poleg, domnevam, poslank in poslancev njegove stranke. Drugi koalicijski partnerji so večinoma tiho. Oglasili so se z jasnim stališčem le Socialni demokrati. Obžalujejo trpljenje ljudi in napetosti v Venezueli, obe strani v sporu pozivajo k demokratičnim korakom, ki bodo zagotovili legitimno delovanje oblasti, zunanje ministrstvo pa k temu, da naredi vse za zaščito interesov Slovenk in Slovencev ter slovenskih državljank in državljanov, ki so trenutno v tej državi. Vsekakor pa morata, po mnenju SD, tako ministrstvo kot vlada pred samostojnim zunanjepolitičnim ravnanjem Republike Slovenije, ki bi poseglo v notranje zadeve Venezuele, pridobiti za to mandat državnega zbora. Levica zavrača priznanje Guaidoja in obsoja vsakršno zunanje vmešavanje v notranje zadeve Venezuele.

Rad bi spomnil, da je do sedanje zaostritve razmer v Venezueli in konkretno do pojava Guaidoja Nicolas Maduro pri nas veljal za legitimnega predstavnika te države, pa čeprav se je že diskvalificiral, pretvoril v diktatorja, nasilneža ter svoje ljudi pahnil v politično in humanitarno dramo ter morda v samo državljansko vojno. Z njegovo vlado imamo diplomatske odnose, ki jih tam živeči Slovenci ocenjujejo kot zelo dobre, imamo veleposlaništvo v Ljubljani itd. Ne pozabimo tudi, da pri ustvarjanju sedanje krize ni Maduro edini krivec. Zakuhali so jo z ultimati, sankcijami in grožnjami še drugi deležniki, predvsem Trumpova administracija oziroma ZDA. »Ni čas za dialog, to je čas za akcijo!« pravi ameriški podpredsednik Mike Pence. No, v spomin se mi takoj prikličejo Vietnam, Čile, Afganistan, Irak in še mnoge druge krize.

Zato vlado pozivam, da ne sledi napotilu EP, ampak se pridruži tistim političnim umom, ki ohranjajo ustrezno distanco tudi do samooklicanega Guaidoja in vidijo bolj pravično in učinkovito pot k razrešitvi razmer v Venezueli v mediaciji Evropske unije oziroma Mogherinijeve, s ciljem razpisa z obema stranema v konfliktu dogovorjenih predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitev pod mednarodnim nadzorom oziroma nadzorom OZN. Sicer bo tudi Slovenija prevzela polno soodgovornost za morebiten še bolj krvav scenariji v tej izmučeni južnoameriški državi in za posledice, ki jih bo to imelo za svetovno varnost.

Aurelio Juri

nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper