Ameriški predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim Jong Un se bosta drugič srečala 27. in 28. februarja v Vietnamu. Po Trumpovi torkovi objavi srečanja med govorom naciji za zdaj ni jasno, ali se bosta dobila v vietnamski prestolnici Hanoj ali pa v Da Nangu, kjer je bila med vietnamsko vojno največja vojaška letalska baza južnega Vietnama in Združenih držav, pred poldrugim letom pa je tam potekalo srečanje azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC), ki se ga je udeležil tudi Trump.
Ameriški predsednik je v govoru dejal, da v okviru povsem nove diplomacije nadaljuje z zgodovinsko potjo k miru na Korejskem polotoku. »Če ne bi bil izvoljen za predsednika ZDA, bi bili lahko prav zdaj, po mojem mnenju, v obsežni vojni s Severno Korejo z možnimi milijoni ubitih,« je rekel in dodal, da bo treba mnogo dela še opraviti, da pa so njegovi odnosi s severnokorejskim voditeljem dobri.
Vietnam je zgovorna izbira
O ponovnem ameriško-severnokorejskem vrhu se je govorilo že nekaj časa, tako da je zdaj novost samo točen datum. Izbira Vietnama kot gostitelja je bila vseskozi v igri zaradi njegovih diplomatskih stikov z obema državama in navkljub skoraj 18 let dolgem ameriškem posredovanju v vietnamski vojni, kjer so se ZDA bojevale na strani južnega Vietnama, ki je bil dokončno poražen leta 1975, potem pa se je država združila pod komunistično oblastjo. O pripravah na vrh v tej državi so pričali tudi diplomatski obiski iz Washingtona in Pjongjanga v Hanoju. Da bi bil po lanskem vrhu v Singapurju kraj drugega srečanja Kima in Trumpa lahko Da Nang, pa so poročevalci iz Vietnama zaznali, potem ko so na tamkajšnjem letališču v torek pristala štiri ameriška vojaška letala V-22 osprey iz oporišča na japonski Okinavi.
Trump se je za drugo srečanje s Kimom odločil brez vidnega konkretnega napredka pri zahtevi, da se Severna Koreja odpove jedrskemu programu, očitno pa na zadovoljstvo južnokorejskega predsednika Moon Jae Ina. Iz njegovega kabineta so namreč sporočili, da sta se voditelja ZDA in Severne Koreje v Singapurju že »otresla 70-letne sovražnosti« ter da zdaj »upamo v nadaljnje korake h konkretnemu in trajnemu izboljšanju odnosov«. Moonov tiskovni predstavnik Kim Eui Kyeom je še dejal, da je Vietnam verjetno najboljša izbira za novo srečanje glede na to, da je ta država z ZDA premostila težavno zgodovino gledanja »prek puškinih cevi in konic nožev«.
Popuščanja (še) ni zaznati
Trump bo v poldrugem letu tako v Vietnamu že drugič. Državo je sicer leta 2000 kot prvi ameriški predsednik po končani vietnamski vojni obiskal Bill Clinton, ki je v posebni spravni gesti gostiteljev tedaj spremljal izkopavanje leta 1967 sestreljenega ameriškega lovskega letala in iskanja posmrtnih ostankov pilota Lawrenca Everta.
Vietnam je po trdi komunistični vladavini voditelja Le Duana in njegovi smrti leta 1986 obrnil nov razvojni list. Komunistična partija sicer še vedno vlada, a država ima eno najhitreje rastočih azijskih gospodarstev in reforme, ki jih zdaj nekateri vidijo kot možno pot ekonomskega razvoja obubožane in izolirane Severne Koreje. V Hanoju so pozdravili napoved o gostiteljstvu ameriško-severnokorejskega vrha s poudarkom, da močno podpirajo dialog med državama. Izrazili so pripravljenost za aktivno posredovanje pri doseganju miru in varnosti na Korejskem polotoku, pri čemer pa v dosedanjih napovedih vrha ni nič znanega o izpolnjevanju želja/hotenj ene ali druge strani. Odmevno je le sveže poročilo opazovalcev ZN, da Pjongjang trenutno dela vse za to, da bi zavaroval svoje jedrske in raketne zmogljivosti pred letalskimi napadi.
