Zadnji Berlinale pod vodstvom Dietra Kosslicka, ki je festival sicer izoblikoval v politično in družbeno angažiran filmski dogodek, je posebno pozoren na enakopravnost spolov: letošnja velika žirija ima predsednico, Juliette Binoche, festival pa odpira film danske režiserke in scenaristke Lone Scherfig The Kindness of Strangers (Prijaznost neznancev), zgodba o štirih ljudeh, ki se nekega zimskega večera srečajo v newyorški restavraciji – z Zoe Kazan in Billom Nighyjem v glavnih vlogah. Tudi prejemnica častnega zlatega medveda bo igralka – Charlotte Rampling, retrospektiva pa je v celoti posvečena režiserkam nemškega filma med letoma 1960 in 1990.
V pričakovanju Agnès Varda
S svojimi filmi se v Berlin sicer vračata dve filmski velikanki: v tekmovalnem programu svoj film Mr Jones predstavlja poljska režiserka Agnieszka Holland, ki v svoje filmsko preučevanje evropske zgodovine tokrat vključuje zgodbo o britanskemu novinarju Garethu Jonesu. Ta je Zahodu prvič poročal o holodomoru, Stalinovem načrtnem stradanju Ukrajincev v tridesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi katerega jih je na milijone umrlo od lakote – Jonesovo pričevanje naj bi navdihnilo tudi Orwellovo Živalsko farmo. Zunaj tekmovalnega programa bo ena osrednjih ustvarjalnih figur francoskega novega vala, Agnès Varda, ki je s svojim delom utrla pot številnim drugim filmskim režiserkam, predstavila avtobiografski dokumentarni film Varda by Agnès. Ta je tudi zaradi njenega političnega, izvirnega in igrivega sloga, ki se očitno ne da motiti niti pri devetdesetih, hkrati verjetno eden najtežje pričakovanih filmov letošnjega festivala.
Med posebnimi dogodki najdemo težko pričakovani štiriurni dokumentarec Charlesa FergusaWatergate – or how we learned to stop an out of control president, v katerem naj bi močno odmevalo tudi Trumpovo predsednikovanje. Heinrich Breloer je posnel igrani film po življenju ikone političnega gledališča s preprostim naslovom Brecht, obetavno pa deluje tudi dokumentarni film o PJ Harvey, A Dog Called Money, ki ga je posnel njen dolgoletni sodelavec Seamus Murphy.
Tudi s slovenskim pridihom
Kot ponavadi posebno obetavno delujeta sklopa Forum in Panorama. Tudi tu je namreč najti kar nekaj zanimivih naslovov, na primer stilizirano dark-pop romanco Jessica Forever, celovečerni prvenec francoskega dvojca Caroline Poggi in Jonathana Vinela, ali Die Kinder der Toten (Otroci mrtvih), filmsko priredbo 666-stranskega romana razvpite avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek o ljudeh, ki začnejo vstajati od mrtvih – in med katerimi so tudi tisti, ki so nosili svastike in rumene zvezde. In ne nazadnje, britanska režiserka Joanna Hogg, ki jo poznamo po samosvojem raziskovanju človeških odnosov v okolju višjega srednjega razreda, predstavlja The Souvenir, ki so ga pred kratkim nagradili na Sundanceu.
Na letošnjem festivalu se predstavljajo tudi filmi, pri katerih je sodelovala Slovenija. V tekmovalni program se je uvrstil film makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske z naslovom Bog obstaja, ime ji je Petrunija, v programski sklop Panorama film Šivi režiserja Miroslava Terzića, igralec Marko Mandić pa nastopa v nemškem O Beautiful Night režiserja Xaverja Böhma. Na letošnji Berlinale Talent Campus sta se uvrstila režiser Simon Intihar in producent iz produkcijske hiše Temporama Andraž Jerič – z Jerco Jerič sta producirala tudi film Posledice.
