Na Inštitutu za nutricionistiko, kjer že pet let podeljujejo nagrade za najbolj inovativna živila že peto leto, so letos izbirali med 110 novimi inovativnimi izdelki, kar je največ doslej.
»Tudi to daje slutiti, da se potrošniki in proizvajalci vse bolj zavedajo, da ni vseeno, kaj imajo na krožniku, in da najcenejše rešitve niso vedno najboljše rešitve. Vendar pa morajo informacije o inovativnih živilih, ki imajo različne prednosti, najprej priti do potrošnikov,« je poudaril prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Dodal je, da so se izbora najbolj inovativnih živil, ki ga financira ministrstvo za zdravje, lotili prav zato, da bi potrošnikom predstavili izstopajoča inovativna živila, ki so prišla na trg v zadnjem letu, in z brezplačno promocijo dodatno podprli inovativnost živilske industrije, ki ji v ostri mednarodni konkurenci pogosto zmanjka denarja tudi za to. Zato ga izjemno veseli tudi podatek, da je več kot 90 odstotkov proizvodov, ki so jih nagradili v prejšnjih letih, še vedno na trgovskih policah. To kajpak pomeni, da je informacija o njih prišla do potrošnikov in so jih ti sprejeli.
Inovativno živilo iz ajde
Pri izboru inovativnih živil posvečajo veliko pozornost zlasti ugodni prehranski sestavi, ki je še posebno koristna za zdravje, a upoštevajo tudi prijaznost do potrošnika in okolja. In čeprav iz prispelega nabora živil izločajo iz leta v leto manj živil z neugodno sestavo, je priložnosti za izboljšave še veliko, je jasen Pravst. Pri tem izpostavlja predvsem zmanjševanje vsebnosti soli v pekovskih izdelkih ter sladkorjev v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih. Poseben problem predstavlja tudi zniževanje vsebnosti sladkorjev na račun dodajanja sladil, čeprav ta niso vedno potrebna, dodaja Pravst. Kot še pravi, bodo marca objavili že šesti razpis za inovativna živila za leto 2020, v njem pa bodo dosedanjim kategorijam živil dodali novo in razpisali tudi nagrado za najbolj inovativno živilo iz ajde, saj želijo spodbuditi ponudbo takšnih živil na slovenskem trgu.
Manj civilizacijskih bolezni»Z večjo dostopnostjo in promocijo živil z ugodno prehransko sestavo lahko pomembno vplivamo na posameznikov izbor in hitro dosežemo ugodne učinke na izboljšanje prehranjevanja prebivalcev. S tem vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi,« je izpostavila direktorica direktorata za javno zdravje z ministrstva za zdravje Mojca Gobec. Prepričana je, da z aktivnostmi, kot je izbor inovativnih živil, domačim proizvajalcem in kupcem sporočamo, da je pomembno spreminjati sestavo živil in zmanjševati določena hranila v izdelkih. Proizvodnjo domačih kakovostnih živil z ugodno prehransko sestavo spodbuja tudi nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 s sloganom Dober tek, Slovenija. »Tudi letošnji izbor živil dokazuje inovativnost domačih proizvajalcev in sporoča, da so izbrana živila okusna in privlačna,« je še ocenila.Projekt podpirajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer »s promocijskimi aktivnostmi nagovarjajo potrošnike, da posegajo po lokalnih prehranskih proizvodih, opozarjajo na njihovo svežino in vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju neokrnjene narave ter na kratke dobavne poti«, je poudarila vodja službe za podporo predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov Janja Kokalj Prošek. »Da bi v poplavi ponudbe vsakdo lažje prepoznal slovensko hrano, smo uvedli označbo »izbrana kakovost –Slovenija«, s katero so označeni v Sloveniji pridelani in predelani proizvodi višje kakovosti in s posebnimi lastnostmi«, je povedala. Dodaja, da z novimi inovativnimi izdelki skupaj ustvarjajo tudi bolj zahtevne potrošnike, ki so pozorni na to, kaj pristane na njihovem krožniku. Projekt inovativna živila, meni Kokalj-Proškova, hkrati pomaga graditi tudi večje zaupanje potrošnikov v kakovostno slovensko hrano.