Osvobojena stalnega ameriškega vojaškega pritiska se lahko sunitska skrajna skupina Islamska država (IS) obnovi v dvanajstih mesecih. Tako navaja poročilo generalnega inšpektorja Pentagona, medtem ko ameriško zunanje ministrstvo sočasno zatrjuje, da IS »ostaja pomembna teroristična grožnja«, ter poziva k »nujni kolektivni aktivnosti pri naslavljanju tega varnostnega izziva mednarodni skupnosti«. Obe ugotovitvi sta v nasprotju s trditvami predsednika Donalda Trumpa ob decembrski napovedi umika vseh 2000 vojakov ZDA iz Sirije, ko je v tvitu zapisal, da so skrajneže »potolkli, in to hudo potolkli«.

Regionalno ameriško poveljstvo CENTCOM, pristojno za severno Afriko in del Azije, ocenjuje, da lahko IS med napovedanim ameriškim umikom izvede kakšen priložnostni napad na ameriške vojake. Zagotovo pa bodo skrajneži vojaški umik ZDA razglasili za svojo zmago, dodaja. Poleg možnosti »oživitve delovanja in zmogljivosti« Islamske države v Siriji in Iraku CENTCOM opozarja na resen izpad obveščevalnih podatkov o skupini, saj so takšni, zbrani na daljavo, zelo nezanesljivi v primerjavi s pridobljenimi neposredno na terenu. Zanemarjanje težav sunitskega prebivalstva, ki se je v Siriji znašlo v nemilosti zaradi svojega upora proti alavitskemu režimu Bašarja Al Asada, v Iraku pa zaradi šiitskega prevzema oblasti po padcu sunitskega diktatorja Sadama Huseina, pa še vedno pomeni rekrutno polje za obnovo samozvanega kalifata na Levantu, opozarja Pentagon.

Razdeljenost ob umiku iz Sirije

Še avgusta lani so ameriški obveščevalci ocenjevali, da ima IS od 13.000 do 14.500 borcev v Siriji ter še 17.000 v Iraku. Na tej podlagi je Pentagon takrat ocenjeval, da IS, čeprav stisnjen na zanemarljivo majhno ozemlje v primerjavi s tistim, ki ga je nadzoroval na vrhuncu moči v obeh državah, še vedno razpolaga z zadostno oboroženo silo za fizično obnavljanje kalifata. Tudi posebni Trumpov odposlanec v mednarodni koaliciji za boj proti IS Brett McGurk je pred Trumpovo napovedjo umika iz Sirije zatrjeval, da bi bilo »neodgovorno reči, da je kalifat fizično poražen in da lahko odidemo«, zato je zaradi nestrinjanja s predsednikom odstopil tako kot obrambni minister Jim Mattis.

Trump pa je še v nedeljo v televizijski oddaji Soočenje z narodom na CBS vztrajal, da od IS ni ostalo tako rekoč nič ter da se lahko ZDA zelo hitro vrnejo v boj proti kalifatu, če bi bilo treba, in sicer iz oporišča v Iraku, kjer ZDA ostajajo vojaško navzoče. Vojaški poveljniki in obveščevalci pa takšno lahkotnost kategorično zanikajo, navajajo pa tudi, da IS še vedno zaznava dotok tujih borcev, približno 50 na mesec v Sirijo, medtem ko v manjših predelih v Iraku uživa podporo. Še neosvobojeno območje na sirko-iraški meji, ki pomeni le okoli odstotek ozemlja pod nadzorom IS v primerjavi s časom pred mednarodnim vojaškim posredovanjem, naj bi branilo okoli 2000 džihadistov. Mnogi pa so se ob ofenzivi, v kateri so na kopnem glavno vlogo odigrale od zahoda podprte sirske demokratične sile in kurdska milica YPG, našli v zajetju slednjih. Da bi jih razrešili bremena nevarnih ujetnikov, so ZDA že pozvale koalicijske države, naj skrajneže, ki so se kot njihovi državljani odpravili v boj za Islamsko državo, prevzamejo in sodno preganjajo doma.

Trumpovo samovoljno odločanje o umiku iz Sirije ter tudi iz Afganistana, za drugega je izdal ukaz za pripravo načrtov za umik polovice od tamkajšnjih 14.000 ameriških vojakov, je z nezavezujočim, a odmevnim glasovanjem zavrnil tudi senat, in to na pobudo vodje republikanske večine Mitcha McConnella. S 70 glasovi proti 26 je nasprotoval umiku iz Sirije, pri čemer so se proti Trumpu obrnili tudi številni republikanci, na drugi strani pa umik vojske podprli nekateri demokrati, med njimi Bernie Sanders, le da so ob tem predsedniku očitali nepremišljen naglico.