Anton Mahnič (1850–1920) je bil krščen v cerkvi v Štanjelu, ki jo zdaj krasi tabla z napisom: »Kjer je resnica, tam je končna zmaga, tako gotovo, kakor je Bog v nebesih.« Zapis ustreza Mahničevemu življenjskemu prizadevanju, čeprav pri verodostojnosti šepa, posebno pri ateistih. In kakšni sta bili ti Mahničevi resnici? S prvo bi se zameril polovici slovenskega življa. V svojem teološkem delovanju je svetoval, da naj ženska v javnosti molči. Po Mahniču »bi bilo treba jezičnim ženskam jezike prirezati. Ne delajmo pač ženske vsegavedne. Nam se zdi ženska telovadba, da rečemo naravno – nenaravna, kajti ona žali naravni, tudi nravstveni čut.« Tudi tedaj mu niso vse verjele, zdaj pa ga lahko pomilujejo.

Z njegovo drugo resnico bi se pa zameril vsej populaciji slovenskih rodoljubov. Preverimo. »Nam pa je in mora bit veliko veče važnosti, ako bi se le deset slovenskih mladeničev temeljito akademsko izobrazilo na katoliškem vseučilišču v Solnogradu (Salzburg), naj bi bilo tudi skoz in skoz nemško, nego ali bi ustanovili deset tisoč osnovnih šol po Slovenskem, in vrhu tega še dve vseučilišči v Ljubljani, kateri bi bili sicer slovenski, a brezverski.« Torej, boljše je, da se potujčimo, samo da ne izgubimo vere. Sicer se je Mahnič bolj prikupil Hrvatom, saj ga zdaj protežirajo za svetnika.

Škof Mahnič bi bil zdaj zelo razočaran, ker se v Sloveniji niso uresničile njegove zahteve. Dvomim, da bi preživel šok zaradi emancipacije žensk (če ne drugo, bi ga gibanje Me Too dotolklo). Pa še osnovne šole in celo univerze so na Slovenskem brezverske. Celo več. V ustavi je zapisano, da je cerkev ločena od države. Res je, da se zdaj mahničamo okoli 100-odstotnega financiranja privatnih šol, češ, tako so določili ustavni sodniki.

Prav. Država financira javne šole, in če je zahteva, da so privatne šole finančno enakopravne javnim, morajo tudi te izpolniti zahteve za javne šole. Neke od teh zahtev so: sprejeti morajo šoloobvezne otroke iz svojega okoliša; če ostane še kaj šolskega prostora, ga lahko dopolnijo iz širše okolice. Namen te zahteve je, da učenci ne izgubljajo časa in denarja za potovanja do šole. Osnovne šole so versko nevtralne in v svojih prostorih ne smejo imeti verskih simbolov. Poskrbeti morajo za vsaj en topli obrok za učence. Druge zahteve bo navedlo ministrstvo za šolstvo.

Končajmo zapis s naslednjo anomalijo. Ob 98. obletnici smrti škofa Mahniča je ljubljanski nadškof Stanislav Zore takole končal svojo homilijo (pridigo): »Naj nam božji služabnik Anton Mahnič pomaga, da bomo postajali možje in žene resnice, Jezus Kristus, dobri pastir, proslavi svojega služabnika Antona Mahniča s sijajem svetosti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.«

Tako. Da vemo, kam kdo spada.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani