Na današnjem posvetu v predsedniški palači o odgovornosti države do zasebnih šol je bilo pričakovati več nestrinjanja med razpravljalci, ki bi jih lahko površno razdelili na zagovornike javnega šolstva in zagovornike zasebnega šolstva. Ne nazadnje se je moral premier Marjan Šarec prejšnji teden v državnem zboru zagovarjati pred ustavno obtožbo, ki jo je stranka SDS vložila, ker Šarčevi vladi v dobrih treh mesecih mandata ni uspelo uresničiti odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol.
Vsi zadovoljni
Med tistimi, ki so danes sodelovali na pogovoru pri predsedniku Borutu Pahoru, pa ni bilo nikogar, ki bi trdil, da ima veljavni sistem velike pomanjkljivosti. Predstavniki civilnih iniciativ, ki se borijo za interese zasebnih šol in staršev učencev teh šol, so sicer opozarjali, da delovanje zasebnih osnovnih šol v Sloveniji ni enostavno, vendar so priznali, da je zasebnim šolam omogočeno prispevati k javnemu dobremu. To naj bi počele predvsem tako, da razvijajo alternativne pedagoške pristope, od katerih se lahko kaj naučijo tudi javne šole, posledično pa se obogati celoten vzgojno-izobraževalni prostor in tudi družba nasploh. Na drugi strani pa so govorci, ki so med najbolj vnetimi zagovorniki javnega šolstva, opozorili, da je državno financiranje zasebnih šol v Sloveniji nadpovprečno, a hkrati pritrdili, da se nam ni treba bati najhujših potencialnih posledic zasebnega šolstva, kot sta elitizem ali zanemarjanje kakovosti na račun zasebnih interesov. Vsi so ocenili tudi, da slovenske zasebne šole, ki imajo javno veljavni program, zares delujejo v javnem interesu, čeprav staršem omogočajo možnost izbire šole za otroke na podlagi lastnih vrednot oziroma vzgojnih pristopov.
Ostreje pa je med razpravo nastopil predsednikov svetovalec Ernest Petrič, ki je bil v letu 2014 ustavni sodnik. »Kot pravnik se čudim, da imamo z uresničitvijo te ustavne določbe tako velik problem in da se odpirajo ne vem kakšna vprašanja,« je bil kritičen do izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Vsi ostali so se sicer strinjali z njim, da je treba odločitev ustavnega sodišča spoštovati, a to očitno ni dovolj.
Problem je namreč v tem, da je možnih več rešitev, ki bi imele zelo različne posledice. Ustavni sodniki so leta 2014 zahtevali, da se financiranje obveznega javno veljavnega programa v zasebnih šolah zviša s 85 odstotkov na sto odstotkov, niso pa se opredelili do tega, kako je s financiranjem razširjenega javno veljavnega programa, kamor sodijo dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo ter interesne dejavnosti. Država tudi razširjeni program zdaj financira 85-odstotno, odločba ustavnega sodišča pa ji dopušča, da svoj delež zmanjša na nič, kar bi pomenilo, da bi zasebne šole dobile manj kot zdaj, četudi bi financiranje obveznega javno veljavnega programa država povečala na sto odstotkov. Ko je prejšnja vlada predlagala takšno rešitev, so zagovorniki zasebnega šolstva ter desne politične stranke temu ostro nasprotovali.
Odvečen strah?
Zagovorniki zasebnih šol in staršev njihovih učencev so ustavno presojo pred leti zahtevali prav zato, da bi se povečalo javno financiranje celotnega javno veljavnega programa zasebnih osnovnih šol, torej tudi razširjenega. Danes so v zagovor svojih interesov večkrat navedli, da taka rešitev ne bi prinesla večjih dejanskih sprememb. »Zdaj imamo šest zasebnih osnovnih šol, grožnje javni šolski mreži ne vidim,« je dejal predstavnik civilne iniciative Bogatimo šolstvo Miha Skubic. »Strah, da bodo zasebne šole rasle kot gobe po dežju, je odveč,« je poudarila direktorica inštituta Montessori Melita Kordeš Demšar. »Smešno je, da se že pet let prerekamo o teh piškavih nekaj tisoč evrih, ki bi jih morala država dati za zasebne šole,« pa je povedal Ivan Štuhec z Zavoda Antona Martina Slomška.
Na drugi strani so strokovnjaki, ki se s šolstvom ukvarjajo raziskovalno, dejali, da stvari niso tako enostavne. »Trenutno je res samo nekaj zasebnih šol, vendar je še pred nekaj leti vlada želela, da bi se število v kratkem času zelo povečalo,« je dejal Zdenko Kodelja z ljubljanskega Pedagoškega inštituta. Po njegovem mnenju so ustavni sodniki, ko so leta 2014 na prvo mesto postavili pravico staršev do izbire šole, povsem spremenili razumevanje šolstva. »Na Švedskem so z marketizacijo in decentralizacijo v nekaj desetletjih uničili spodoben sistem,« je opozoril nekdanji šolski minister in profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti Slavko Gaber. Vprašal se je tudi, ali je možno, da bi ustavno sodišče zasebnim šolam dovolilo ustvarjati dobiček, kot je pred kratim dovolilo zdravnikom koncesionarjem.
K previdnosti je danes pozval tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo. »Slovenski šolski sistem je dober zato, ker ga dopolnjujemo smiselno in ne delamo revolucij vsakih nekaj let,« je dejal.
