»Zakaj smo uspešni? Ker naša tržna ekonomija deluje. Ker imamo svobodno podjetništvo, dostop do tujih trgov in smo med vodilnimi v izobraževanju in pri raziskavah,« je med drugim povedal Heinz Karrer, predsednik organizacije Economiesuisse, »glasu švicarskega gospodarstva«, ki zastopa več kot sto tisoč švicarskih podjetij. »Švica ima zelo jasno začrtano smer. Ima vizijo. Če imaš vizijo, potem si vselej, ko se znajdeš na razpotju, lahko zastaviš vprašanje, katera pot je prava.
Več kot le sopomenka za kakovost
Odgovori so v tako urejeni družbi z jasnimi cilji preprosti, to pa velja tudi za podjetja, ki vedo, kje hočejo biti čez deset, dvajset let. O tem bi se v Sloveniji morali pogovarjati. Podjetniki, ki izkazujemo nadpovprečne dosežke, pričakujemo, da bomo vključeni v debato v družbi, kjer bomo govorili o podjetnosti in podjetništvu,« je dejal Marjan Batagelj, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki organizira forum, največji letni dogodek kluba, namenjen predstavitvi dobrih zgledov iz tujine in predlogov za boljše podjetniško okolje v Sloveniji.
»Švica je mnogo več kot le sopomenka za kakovost. Izjemno uspešna je predvsem zaradi urejenosti in reda, ki tam vlada. Švicarji natančno vedo, česa si kot družba želijo, imajo vizijo in jasno začrtane družbene norme. Švica ni članica EU, a sta drugačnost in ponos njenih državljanov tako močno zakoreninjena, da je država zaradi tega postala izjemna,« je povedal Marjan Batagelj. »Za podjetniški preboj morajo imeti zasebna podjetja možnost globalno usmerjenega in regionalno pozicioniranega razvoja, ki išče svoje mesto v mednarodnih verigah vrednosti. Izogibajte se državnim intervencijam in umetnemu protekcionizmu,« je prepričan Denis Knobel, veleposlanik Švicarske konfederacije v Sloveniji, ki je izpostavil, da mora država poudariti svoje primerjalne prednosti, proaktivnost pa je nujna tudi pri podjetnikih. »Zasebni sektor in gospodarska združenja se morajo dovolj zgodaj vključevati v procese, ki vplivajo na gospodarsko okolje in razmere za poslovanje v državi.«
Ključno je tudi konkurenčno okolje
Po besedah Heinza Karrerja, predsednika uprave Economiesuisse, se ima Švica za svoj uspeh zahvaliti več dejavnikom, od katerih je eden ključnih konkurenčno okolje. »Izpostavil bi šest elementov, zaradi katerih je Švica tako uspešna. To so prostotrgovinski sporazumi, ki nam omogočajo dostop do tujih trgov. Dobra infrastruktura. Davčna politika. Izobraževanje in inovacije (med desetimi najboljšimi na svetu sta dve švicarski univerzi), ki pripomorejo k temu, da smo središče za mlade znanstvenike. Regulacija in pravni okvir. In tudi to, da se gospodarstveniki, podjetniki izpostavijo za pravo stvar, ko menijo, da je to potrebno, in izrazijo, kaj želijo.
Gospodarstveniki moramo ostati v stiku s prebivalstvom,« je dejal Karrer, ob tem pa dodal: »Če pa bi moral izpostaviti eno stvar, zaslužno za uspeh Švice, je to izobraževanje, izobraževanje, izobraževanje. inovacije in izobraževanje. Švica ima povprečje 5,6 vajenca na 100 zaposlenih, v nekaterih predelih pa je ta številka še višja.« Potem ko dobijo dobro izobrazbo, je pomembno, da znaš talente zadržati, je poudaril švicarski veleposlanik Knobel. »Naj gredo talenti v tujino po novo znanje, a naredi vse, da se bodo enkrat vrnili.«
Najti zgodbo, v čem smo dobri
Vodja Oddelka za mednarodno promocijo in dogodke pri švicarskem zunanjem ministrstvu Alexandre Edelmann je prepričan, da ne zadostuje, da si v nečem dober, to je namreč le predpogoj. Primer Švice govori o tem, da je treba najti zgodbo. »Ljudje so pripravljeni plačati za prvo mesto. To je primer Švice. Pomembno je, kako te vidijo drugi. Slovenci morate najti zgodbo, ki bo povedala, v čem ste dobri. Napačno je govoriti o ceni in kdo je dražji. Pomembna je vrednost za kupca.« Da se Slovenija lahko od Švice nauči, kako vlagati v raziskave in razvoj, je prepričana Marta Kos, veleposlanica RS v Švici, ki je zraven izpostavila še odlične povezave med gospodarstvom ter univerzami in drugimi raziskovalnimi institucijami. »Ključno je, kar uči primer Švice: da imamo čim manj države. Ni naloga države, da se ukvarja z inovacijami. To je naloga podjetij. Država ne financira raziskav in razvoja v podjetjih, financira pa skupne programe na univerzah.«
Direktor prodaje za Avstrijo in JV Evropo v švicarskem podjetju Breitling Thomas Bruckner je izpostavil pomen zagotavljanja dodane vrednosti. »Švicarji imamo sami do sebe zelo visoke zahteve. Naše izdelke preverjamo pri neodvisnih zunanjih preverjevalcih. Merimo kakovost na več področjih. Ko je izdelek 99-odstotno kakovosten, lahko zanj iztržiš visoko ceno. Kakovost je edino, s čimer smo lahko konkurenčni,« je dejal in omenil tudi pomen dobrih kadrov za nišne industrije, pri čemer je ključno, da strokovnjaki nabirajo znanje tudi v tujini. K uspehu Švice prispeva tudi to, da veliko stvari rešuje na ravni kantonov. »To je lahko zelo dobra rešitev. Delovno pravo sicer velja za celotno Švico, resnično pa lahko kantoni odločajo o davčnih stopnjah, koliko bodo prispevala podjetja in koliko država. To so lahko pozitivni vidiki,« je razmišljal Josef Zibung, direktor podjetja STAR group, ki ponuja storitve prevajanja in ima po svetu številne izpostave, eno tudi v Sloveniji.
Švicarji imajo pravi način, kako vzpostaviti pravila
Izkušnje z delom na švicarskem trgu je razložil Jernej Zupančič, direktor podjetja Cleangrad: »V Švici veljajo določena pravila, ampak ko se enkrat seznaniš z njimi, z lahkoto delaš. Švicarski skrbijo, da so delavci plačani v skladu s švicarsko zakonodajo. Izvedejo intervjuje in kontrole. Pri nas je to velika težava. V Švici dosegamo tudi višjo ceno za enako delo, tudi do 40 odstotkov višjo ceno. Švicarski trg je zelo reguliran in zelo se spoštujejo pravila.« S tem se strinja tudi Petja Rogelj, vodja distribucije za ključne stranke v podjetju Lenovo Group v Švici. »Švicarji se držijo reda. Vsi člani družbe skrbijo, da je ta red vzpostavljen.«
Vodja poslovne IT-strategije regij: Evropa, Bližnji vzhod, Afrika, Latinska Amerika pri švicarskem podjetju Roche Diagnostics International mag. Robert Korber prav tako opaža omenjeno lastnost, dodaja pa še pomen spodbud. »Švica je osnovana na spodbudah. Če boš storil prekršek, bo kazen visoka glede na tvoje premoženje, ne tako kot v Sloveniji, kjer je za vse enako. Švicarji imajo pravi način, kako vzpostaviti pravila.« »Švicarji zelo dobro razumejo svojo vlogo v družbi in na delovnem mestu, so natančni in prizadevni, delo želijo opraviti najbolje, kot je mogoče. Močno se zavedajo tudi pripadnosti skupnosti in pomena prispevka posameznika k skupnemu dobremu. Vedo, da bolj ko bodo prispevali, bolje bodo živeli,« je razložil dr. Andrej Bavdek, vodja razvoja monoklonskih protiteles za biotehniške aplikacije v podjetju Rqmicro AG.
