»Matti je bil za smučarske skoke to, kar sta Lionel Messi ali Diego Maradona za nogomet. Skoke je dvignil na novo raven. Bil je junak in idol mnogih generacij. Vsak je želel skakati tako kot on,« je ob novici, ki je šokirala vso Finsko in tudi svet, povedal direktor za skoke pri finski smučarski zvezi Clas Brede Brathen.
Skoki so mu bili položeni v zibko, bil pa je tudi izjemno nadarjen in zagnan. Prihajal je iz Jyväkyle, nekdaj osrednjega skakalnega središča na Finskem, kjer so imeli ob modernih skakalnicah pravi inštitut za izobraževanje trenerjev ter laboratorije za preučevanje in razvoj smučarskih skokov, s čimer so bili korak pred konkurenco in povsem zaprti v svoj svet. Ob skakalnicah so imeli žičnico, medtem ko so morali v drugih državah skakalci za vsak skok peš z doskočišča na zaletišče.
»Bil je znanilec nove generacije. Pred njim so skakali na moč, on pa je bil lažji in je spremenil način skakanja. Drugi smo morali hujšati, da smo bili konkurenčni. Bil je velik talent, odstopal je od nas preostalih,« je za STA o legendarnem Fincu povedal Miran Tepeš, dve leti starejši nekdanji jugoslovanski oziroma slovenski reprezentant, ki je z njim v družbi Primoža Ulage bíl številne zračne bitke.
Dve sta bili še posebno legendarni. Leta 1988 na olimpijskih igrah v Calgaryju v Kanadi je Finska na ekipni tekmi zmagala pred Jugoslavijo. Če Finska tedaj ne bi imela fenomenalnega Nykänena, bi zlato kolajno osvojila slovenska četverica Matjaž Zupan, Matjaž Debelak, Primož Ulaga in Miran Tepeš. Istega leta je Nykänen na finale marca v Planici prišel kot popoln vladar sezone – trikratni olimpijski prvak, skupni zmagovalec novoletne turneje, prejemnik velikega kristalnega globusa za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala –, a na obeh tekmah na srednji in veliki skakalnici je zmagal Primož Ulaga pod jugoslovansko zastavo. Matti se je ob tedanjem obisku Kranjske Gore povsem sprostil in na prvo tekmo prišel skoraj neposredno iz diskoteke.
Petek svetovni prvak, Nykänen po 50. mestu končal kariero
V deset let dolgi karieri (1981–1991) je bil stroj za osvajanje lovorik, pri čemer je bil pogosto za razred boljši od tekmecev. Pri 18 letih je postal svetovni prvak (Oslo 1982), pri 19 je osvojil novoletno turnejo, pri 20 je postal olimpijski prvak (Sarajevo 1984 s prednostjo 17,5 točke, kar je še vedno rekord). Je edini skakalec v zgodovini, ki je zmagal na vseh petih najpomembnejših tekmovanjih v smučarskih skokih: na olimpijskih igrah (tri zlate kolajne posamično in ena z ekipo), svetovnem prvenstvu (ena zlata posamično in štiri z ekipo), svetovnem prvenstvu v poletih (ena zlata posamično – Planica 1985 s svetovnim rekordom 191 metrov), v skupnem seštevku novoletne turneje (dvakrat) in skupnem seštevku svetovnega pokala (štirikrat). Petkrat je bil nosilec svetovnega rekorda v letenju na smučeh, kar ni uspelo še nobenemu skakalcu. V svetovnem pokalu je dosegel 46 zmag, čeprav je nastopil na zgolj 130 tekmah. Več – 52 zmag – ima le Avstrijec Gregor Schlierenzauer. Ob tem je treba dodati, da je bilo v Nykänenovih časih manj tekem za svetovni pokal v sezoni, kot jih je danes. Kariero je sklenil leta 1991, potem ko je bil 50. na svetovnem prvenstvu v Predazzu v dolini Fiemme v Italiji na veliki skakalnici, na kateri je tedaj Franci Petek, danes direktor Smučarske zveze Slovenije, postal svetovni prvak.
Če je bil genij na skakalnici, pa je bil povsem izgubljen v življenju zunaj športnih aren. Poročen je bil petkrat (iz prvih dveh zakonov ima sina in hčer), z eno izmed štirih žena celo dvakrat. Že med športno kariero je imel težave z alkoholom. »Če piješ, živiš v mehurčku in ne vidiš smisla. Dolga leta sem bil v središču pozornosti. Hoteli so me raztrgati. Od vsega sem bil utrujen, vsega je bilo preveč. Bil sem nesrečen in v meni se je postavil zid. Ko sem postal uspešen, sem bil zelo mlad, mediji so me vseskozi obkrožali in tedaj sem potreboval pomoč. To je bil začetek. Pozneje sem pil, ker nisem imel početi kaj drugega in sem hotel vse pozabiti,« je nekoč povedal Matti Nykänen.
Preživljal se je kot pevec, slačifant, kuhar
Skakalci iz njegove generacije se spominjajo, da je zelo slabo prenašal alkohol, saj je že po vrčku pivu ali dveh postal agresiven in se ni znal obvladovati. Po športni karieri je še bolj zabredel, izgubil je ves svoj zaslužek v karieri in prodal celo svoje kolajne. Preživljal se je na različne načine. Po koncu kariere mu je skupina poslovnežev predlagala, da postane pevec, in njegov album iz leta 1992 je bil prodan v 25.000 izvodih. Naslednja dva albuma nista bila tako uspešna. Plošče so poimenovali kar po njegovih citatih: Življenje je življenje. Vsaka možnost je možnost. Morda sem pil, morda nisem.
Konec 90. let prejšnjega stoletja je bil v tolikšnih denarnih težavah, da je delal kot slačifant v striptiz baru, se preživljal kot natakar, imel svojo spletno kuharsko stran… Ker je pretepel prijatelja, je moral leta 2005 v zapor za 26 mescev, pet let kasneje je moral v zapor za 16 mesecev zaradi napada na nekdanjo ženo. O njem so posneli film, napisali več knjig, izdali številne znamke, eno leta 1988 po uspehu na olimpijskih igrah celo v Severni Koreji.
