Državljan B. D. je tako s prihranki in bančnim posojilom v novem stanovanjskem naselju kupil hišo, zgrajeno do 65 odstotkov predračunske vrednosti. Pred kakimi 10 leti ga je ena izmed občin uvrstila med zavezance za plačilo NUSZ. Leto za letom je po odločbah Fursa poravnaval svojo davčno obveznost. Kolikor so omogočali prihranki, je nadaljeval gradnjo hiše in jo v letu 2018 dokončal. Pred dobrim letom pa je naš davčni zavezanec v pogovoru s sosedom slučajno odkril, da ima sosed, lastnik enake hiše, skoraj polovico manjšo obveznost NUSZ.
Presenečenje je bilo popolno, ko je naš zavezanec ugotovil, da iz obrazložitve odločbe ne more razbrati, zakaj za enak objekt plačuje skoraj dvakrat več kot sosed. V odločbi opis dejanskega stanja, zapisan v šifrah iz črk in cifer, mu tega ni razkril. Poglejte podatke v vaši odločbi; neznani avtor takšnega šifriranega zapisa dejanskega stanja nepremičnin si gotovo zasluži posebno nagrado, saj ugovori strank na netočne podatke odpadejo.
Šele po branju zakonske ureditve, občinskega odloka in dešifriranju kratic je naš državljan našel odgovor. Po podatkih Gursa je bila ob popisu nepremičnin njegova nedokončana hiša primerna za bivanje. Takšne napačne podatke iz registra nepremičnin geodetske uprave je Fursu posredovala občina. Kaj je počel Gursov popisovalec, ne vemo. Zaradi neresničnega podatka, da naš zavezanec nesmotrno uporablja stavbno zemljišče, pa se je njegova obveznost NUSZ skoraj podvojila.
In kako je Furs zaobšel pravno državo? Ni ravnal po pravilih upravnega postopka. Že v obrazložitvi svoje prve odločbe pred skoraj desetimi leti bi moral upravni organ v odločbo zapisati, da se zavezancu obveznost skoraj podvoji, ker hiša, primerna za bivanje, ni nastanjena. Pa tega ni storil. Zakon je jasen: obrazložitev upravnega organa mora navajati dejansko stanje in dokaze (ne pa šifre), ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev upravnega organa. Med drugim mora upravni organ strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice in pravne koristi. Skrbeti mora, da neukost strank ni v škodo pravic, ki jim pripadajo po zakonu.
V obravnavanem primeru državljana B. D. je upravni organ naštete zakonske obveznosti gladko prezrl in zaobšel pravno državo. Navedel ni niti izvora neresničnih podatkov o nepremičnini. Podrobna razlaga zakonskih in podzakonskih aktov v odločbi ne pomeni veliko, saj se zavezanci pritožujejo na napačno ugotovljeno dejansko stanje, ne pa na zakonsko ureditev.
Ko bi v svojo prvo odločbo Furs zapisal, da je zaradi nevseljenosti v stanovanjsko hišo, primerno za bivanje, vrednost NUSZ skoraj podvojena, bi naš zavezanec neresničnemu podatku upravičeno in uspešno ugovarjal že pri prvi odločbi, izdani pred skoraj desetimi leti. Furs tega ni storil in zavezanec je v dobri veri leta dolgo poravnaval neobstoječo davčno obveznost. Upravni organ ni upošteval, da mora varstvo pravic strank zagotavljati enako kot varstvo pravic javnih koristi, in je tako diskriminiral zavezanca. Šestina proračuna občine, ki jo predstavlja vrednost NUSZ, je po zaslugi Fursa dobila prednost pred pravico državljana v postopku.
Nobeno presenečenje ni, da Furs niti občina nista obžalovala svojega ravnanja (kršenja zakona), ki je prizadel in škodil omenjenemu državljanu. Na njegovo več kot utemeljeno zahtevo za vračilo (po zakonu le za 5 let) preveč plačanega NUSZ je državljan dobil cinično pojasnilo, da je ob izdanih odločbah vsako leto zamudil pritožbeni rok in je zato njegova zahteva za vračilo preveč plačanega NUSZ neutemeljena.
Koliko podobnih primerov je v množici več kot milijon vsako leto izdanih odločb o NUSZ, ne vemo. Znano pa je, da so podatki geodetske uprave v registru nepremičnin, pridobljeni s popisom nepremičnin, nezanesljivi. Upravni organ bi moral pri skrbi za pravice in koristi strank izčrpno opisati dejansko stanje in stranke še posebej opozoriti, da podatki iz registra nepremičnin Gursa, uporabljeni v odločbi, niso zanesljivi.
Kako državljan B. D. (pa ne samo on) doživlja pravno državo, ni treba razlagati. Ob opisanem ravnanju Fursa so dvomi o učinkovitosti vladavine prava več kot utemeljeni.
Janez Krnc, Litija
