Nekdanji direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino (ZTM) Igor Velušček toži nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja in zahteva 13.000 evrov odškodnine. Okrajna sodnica Majda Božič Kapš je za danes razpisala srečanje sprtih strani, a vprašanje, ali se bo sojenje res zgodilo, ostaja odprto. Po dobro uro dolgem pogajanju o morebitni poravnavi (kot to zahteva zakon, je potekal za zaprtimi vrati) niso sklenili nič dokončnega. Razen tega, da se bosta Velušček in Gantar (ki ga je danes v odsotnosti zastopala odvetnica Zlata Kojič, državno odvetništvo pa Jasmina Trivič) o potencialni poravnavi še dogovarjala. Nov sodni narok pa je določen za 15. maj.
Tožba je posledica dogajanja v letu 2012, ko je bil Velušček razrešen s položaja direktorja ZTM. Po zapletih pri naročanju zdravil iz krvi in plazme v UKC Ljubljana in pri nacionalnem razpisu za zdravila ter drugih očitkih, da naj bi ZTM izkoriščal svoj posebni položaj in na račun bolnišnic koval dobičke, je minister Gantar sprožil izredni upravni nadzor nad delom zavoda. Oktobra so bili znani rezultati nadzora. Gantar je na novinarski konferenci povedal, da zavod plazmo kupuje od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru, ki za liter zaračunavata 63 evrov, pripravljeno svežo zamrznjeno plazmo pa nato prodajajo za 280 evrov na liter. »Gre za zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic,« je izjavil ter navajal tudi podrobnosti o nepravilnostih pri prodaji industrijsko izdelanih zdravil iz plazme, albuminov.
Dve tožbi
ZTM je ugovarjal, češ da se je držal obstoječega pravilnika, predlagane cene pa je potrjevala agencija za zdravila in medicinske pripomočke – torej njegovo ravnanje ne more biti sporno. A po Gantarjevih besedah je imel zavod »vso možnost, da bi ceno pošteno zaračunaval, pa je ni«. Minister je sicer priznal, da ni šlo za nezakonito ravnanje, je pa bilo po njegovih besedah moralno sporno. Opozoril je tudi na ugotovljene nepravilnosti pri javnem naročanju in pri izplačevanju nagrad za delovno uspešnost in na podlagi tega svetu zavoda predlagal Veluščkovo razrešitev.
Čeprav je slednji trdil, da za to ni nobene zakonite podlage, je bil vseeno razrešen. Odzval se je z dvema tožbama. Gantarja toži zaradi škode, ki naj bi mu jo povzročil s svojimi izjavami, in ki naj bi bile podlaga za nadaljnji medijski linč. Želi povračilo povzročene mu nepremoženjske škode, torej telesnih in duševnih bolečin, posega v čast in dobro ime ter tako imenovanega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Na delovnem sodišču pa s tožbo zahteva, naj se razrešitev z direktorskega mesta oceni za nezakonito. Sodišče mu je najprej priznalo dobrih 16.000 evrov odškodnine na račun izgube zaslužka zaradi nezakonite razrešitve (zahteval je 25.000 evrov). Sodba je bila nato razveljavljena, epilog ponovljenega sojenja pa, kot nam je povedala Veluščkova pooblaščenka, odvetnica Tanja Cirkvenčič, še ni znan.
