Po pisanju vodilnega dnevnika Združenih arabskih emiratov v angleščini Arab News postavlja zgodovinski prvi prihod katoliškega papeža na Arabski polotok temelje za morebitni prihodnji obisk Frančiška v Savdski Arabiji, ki varuje najsvetejše kraje islama. Izbira emiratov ni naključna, saj veljajo za versko eno najbolj strpnih držav v muslimanskem svetu, čeprav je tudi tam dejavnost nemuslimanskih vernikov omejena, denimo ko gre za prostore, kjer lahko opravljajo verske obrede. Predvsem pa je prepovedana kakršna koli politizacija drugih ver.

Razkošen sprejem za advokata revnih in odrinjenih

Papežu Frančišku, ki ga spremlja glas zagovornika revnih in družbeno odrinjenih, so v Abu Dabiju pripravili razkošen državniški sprejem z vojaškimi častmi in letalsko eskadriljo, ki je v zraku izrisala rumeno-bele barve vatikanske zastave. Skromen avtomobil – tokrat Kijin električni soul – pa so na delu poti do predsedniške palače spremljali konjeniki z vatikanskimi in državnimi zastavami.

Papež je imel v predsedniški palači, ki se z zgradbami, vrtovi in fontanami razprostira na 150 hektarjih, prve pogovore z gostiteljem, prestolonaslednikom princem šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Ta je izrazil zadovoljstvo, da lahko Frančiška gosti v »domovini strpnosti«, rimski škof pa je dejal, da je v Združene arabske emirate (ZAR) prišel kot brat v želji, da napiše novo stran v medverskem dialogu, in na skupnem potovanju k miru. Že pred tem je v knjigo gostov zapisal, naj Bog Združene arabske emirate »blagoslovi z mirom in bratsko solidarnostjo«, javnost pa je nagovoril po srečanju s starešinami tamkajšnjih ver in se osredotočil na posledice oboroženega nasilja in vojn v arabskem in širšem svetu. Med drugim je dejal, da orožje in vojne prinašajo zgolj bedo in smrt, ter dvignil glas proti logiki oborožene sile. Neposredno je omenil Libijo, Irak, Sirijo in Jemen, kjer je v vojni, ki je v lakoto in bolezni zaradi pomanjkanja hrane in zdravil pognala dve tretjini prebivalstva, udeležena tudi tokratna papeževa gostiteljica, sicer na strani Savdske Arabije.

Medverski »objem«

Še pred medverskim srečanjem se je Frančišek sestal z vodjo egiptovskih imamov šejkom Ahmedom Al Tajebom, ki ga imajo nekateri suniti za najvišjo versko avtoriteto. Ta je ob tej priložnosti pozval vse muslimane na Bližnjem vzhodu, naj »objamejo« lokalne krščanske skupnosti, ki »niso naše manjšine, ampak so del naše nacije«. V nagovoru, ki ga je prenašala televizija, pa je muslimanom v zahodnih državah dejal, naj se integrirajo v gostujoče nacije in spoštujejo njihove zakone.

Papež Frančišek bo obisk v ZAE končal z današnjo mašo na stadionu, na kateri pričakujejo 130.000 vernikov, med njimi tudi iz sosednjega Omana in Jemna, in to navkljub tamkajšnjim vojnim razmeram. V samih ZAE je kristjanov okoli milijon, približno toliko pa jih je še na preostalem Arabskem polotoku, če ne štejemo tujih delavcev v tamkajšnjih državah. Najbolj rigorozna do drugih verstev je Savdska Arabija, ki v javnosti prepoveduje tudi vse njihove simbole, zagovorniki človekovih pravic pa poročajo tudi o aretacijah tistih, ki so se verskih obredov udeleževali v zasebnih prostorih.

V Združenih arabskih emiratih je po navedbah tiskovnih agencij skupaj osem katoliških cerkva, še ena pa je trenutno v gradnji. Katoliška cerkev vodi tudi pet šol, ki jih obiskuje okoli 8500 otrok. Vatikan je z Združenimi arabskimi emirati diplomatske odnose vzpostavil leta 2007, od leta 2010 ima ta država tudi nerezidenčno veleposlanico pri Svetem sedežu, sicer vodjo njihovega diplomatskega predstavništva v Španiji, Hesso Abdullah Al Otaiba.