Predsednik Emmanuel Macron naj bi pred dnevi v zasebnem pogovoru z novinarji dopustil možnost, da bi Francozi o več perečih družbenih vprašanjih odločali na referendumu, ki bi ga organizirali 26. maja, torej hkrati z evropskimi volitvami. To bi bil prvi referendum v državi po letu 2005, ko so Francozi torpedirali evropsko ustavno pogodbo in s tem ustavili proces evropskega združevanja. Tokrat bi glasovali o tem, ali naj se zmanjša število poslancev in senatorjev v parlamentu, omeji število zaporednih mandatov, koliko poslancev bi volili po proporcionalnem sistemu in morda še o kakšnem drugem vprašanju, vendar ne s socialno-ekonomskega področja.
Kritike iz opozicije
»Predsednik republike odločitve še ni sprejel,« je v radijskem intervjuju dejala ministrica za evropske zadeve Nathalie Loiseau, ki je podobno kot zunanji minister Jean-Yves Le Drian zadržana do tega, da bi bil referendum na isti dan kot evropske volitve, ker bi referendumska razprava, ki je nacionalnega pomena, zasenčila volilni boj pred evropskimi volitvami, ko bi bilo treba govoriti o Evropi.
Tudi v opoziciji menijo podobno in so prepričani, da želi Macron razpravo o Evropi potisniti v ozadje. Skrajna desničarka Marine Le Pen, ki ji ankete pred evropskimi volitvami zelo dobro kažejo, je sicer naklonjena referendumom, a tokrat meni, da gre za manever, s katerim poskuša Macron »odvrniti pozornost od evropskih tem, glede katerih njegova stališča nimajo podpore večine Francozov«. V radikalni levici Jean-Luca Mélenchona menijo, da gre za »prevaro«, s katero poskuša Macron zatreti gibanje rumenih jopičev, ne da bi izpolnil zahteve. Podobno razmišlja voditelj republikancev Laurent Wauquiez, saj naj bi Francozi na referendumu glasovali zgolj o institucionalnih vprašanjih glede parlamenta. Ta vprašanja pa so po Wauqiuezu »daleč od skrbi in pravih problemov Francozov«, ki so rodili gibanje rumenih jopičev.
Težave s koncem razprave
Macrona je omenjeno protestno gibanje decembra že prisililo v zvišanje minimalne plače za 100 evrov in odpoved nadaljnjemu zvišanju davkov na gorivo, tako da so bili rumeni jopiči uspešnejši kot vsi sindikalni protesti in demonstracije levice v zadnjih 50 letih. Ker pa so se sobotni protesti z izgredi skrajnežev nato nadaljevali, je Macron organiziral dvomesečno nacionalno razpravo o vseh zahtevah rumenih jopičev, predvsem o davčni politiki, javnih izdatkih, organizaciji javnih storitev in uvedbi neposredne demokracije morda po švicarskem vzoru (kar je priporočljivo na lokalni, ne pa na nacionalni ravni). Večina rumenih jopičev nacionalno razpravo sicer zavrača, ker v njej vidijo poskus Macrona, da jih pripelje žejne čez vodo in pridobi čas.
A če se je nacionalna razprava, ki jo običajno po občinah organizirajo župani in ki se je lahko udeleži vsakdo, sredi januarja dobro začela (na njej sodelujejo predvsem starejši), pa najtežje Macrona še čaka: kako nacionalno razpravo zaključiti in kako ter v kolikšni meri bo upošteval, kar je bilo izrečeno. Macron sicer obljublja, da bo iz nje potegnil pomembne zaključke in nato sprejel ukrepe, ki bodo spremenili Francijo. Referendum o parlamentu bi bil eden od načinov, kako skleniti razpravo. Poleg tega bi vsaj formalno izpolnil zahtevo rumenih jopičev po več neposredne demokracije. A če ne bo bolj obdavčil bogatih in še izboljšal kupne moči nižjih slojev, bi rumeni jopiči lahko znova okrepili svoje sobotne proteste.
