Slovenija bo očitno krenila po poti večine članic Evropske unije in priznala predsednika venezuelske nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika države. Potem ko je to danes storilo približno petnajst evropskih držav, je zunanji minister Miro Cerar dejal, da bo priznanje Guaidoja predlagal vladi, ta pa bo po poročanju STA o tem odločala najkasneje na svoji četrtkovi seji.
Cerar je ocenil, da se Venezuela sooča z globoko politično, gospodarsko in človekoljubno krizo ter skrb vzbujajočim stanjem človekovih pravic, pot iz nastalih razmer pa so po njegovem svobodne in poštene predsedniške volitve za prihod legitimne oblasti. »Zato bom predlagal vladi, da prizna za začasnega predsednika Venezuele predsednika nacionalne skupščine Venezuele, gospoda Guaidoja, in to izključno z namenom, da (…) razpiše nove poštene, svobodne, demokratične volitve,« je dejal Cerar.
Guaido, sicer vodja opozicije, se je za začasnega predsednika Venezuele razglasil pred desetimi dnevi po dolgotrajnem sporu opozicije s predsednikom Nicolasom Madurom, ki mu očitajo kršenje človekovih pravic in zlagano zmago na lanskih volitvah.
Italija preprečila enotnost EU
Cerarjeve besede so v sozvočju z zahtevami po razpisu predsedniških volitev v Venezueli, ki so jih Maduru prejšnji teden postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija. Rok, ki so mu ga dale, se je iztekel danes, in ker Maduro zahtev ni izpolnil, so omenjene države skupaj s še približno enajstimi članicami EU danes priznale Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Prva je to storila Španija. »Prizadevamo si za vrnitev polno delujoče demokracije v Venezuelo: človekovih pravic, volitev in konec političnih zapornikov,« je dejal premier Pedro Sanchez.
Evropska unija je o tem skušala sprejeti enotno stališče, a po navedbah diplomatskih virov je potezo blokirala Italija. Razlog je očitno razkol med vladajočima strankama. Gibanje petih zvezd Luigija Di Maia razume postavljanje ultimatov Venezueli ter sankcije za pot, ki pelje k vojaškemu posredovanju. Liga Mattea Salvinija na drugi strani pa je močno na strani Guaidoja. Njegovo priznanje podpira tudi predsednik države Sergio Mattarella.
Pritisk tudi v regiji
Venezuelska vlada je v odgovor sporočila, da bo premislila o prihodnosti diplomatskih odnosov z evropskimi državami, ki so priznale Guaidoja. »Venezuela izraža najodločnejše zavračanje odločitve nekaterih evropskih držav, ki se uradno podrejajo strategiji ameriške vlade, da zruši (našo) oblast,« je dejal Maduro. Rusija je odločitev evropskih držav komentirala kot vmešavanje v notranje zadeve in »poskus legitimizirati uzurpirano oblast«. Po mnenju Moskve EU zato ne more biti verodostojen posrednik pri poskusih mirne rešitve nastale krize v Venezueli, ki je iz dneva v dan hujša.
Na Madura se sicer krepi tudi pritisk v regiji. Trinajst ameriških držav iz tako imenovane skupine iz Lime je danes zahtevalo izvedbo novih volitev. Mehika in Urugvaj, ki sta za zdaj nevtralna, sta se ponudila kot posrednika za rešitev nastale krize, a ju je Guaido zavrnil. Dodal je, da je tisti, ki je nevtralen, v resnici na Madurovi strani.
