Zdaj se v precej mlajših letih od svojega nekdanjega vzornika loteva raziskovanja, izumov, vodenja in mentorstva v ljubljanskem globalnem podjetju, ki se lahko pohvali z več kot 15 milijoni evrov čistega prihodka in več kot sto tisoč evri dodane vrednosti na zaposlenega.
Izbira profesorja Baltazarja kot najbolj priljubljenega lika iz risank kar veliko pove o vaših hobijih v rani mladosti in pojasni kasnejšo izbiro poklica.Že kot otroka me je to zanimalo in fiziko sem šel študirat zato, da bi še več izvedel o naravi. Tudi ko sem začel delati na Inštitutu Jožefa Stefana v okviru ekipe študentov, nas je najbolj gnalo delo na področju fizike in pri zanimivih projektih za zanimive stranke. Da bo iz tega nastala podjetniška zgodba, pa si na začetku res nisem mogel predstavljati.
Kdaj ste potem začutili še podjetniško žilico?Kot študenti smo se začeli ukvarjati s projekti že leta 1996, čez nekaj let pa smo se nekateri iz ekipe znašli pred diplomo in se je bilo treba odločiti, ali iti za mlade raziskovalce, na doktorat, v tujino ali v službo. Porodila se je ideja, da poskusimo s svojim podjetjem. Prvič je bila ta ideja omenjena na konferenci v Hamburgu v pogovoru z Američani. Pri nas takrat podjetništvo še ni bilo tako prisotno, zato je bila potrebna spodbuda od zunaj. Že na konferenci smo preverili zanimanje potencialnih strank za sodelovanje. Kolega iz Italije, ki je delal za evropsko vesoljsko agencijo pri projektu teleskopov, nam je odkrito rekel: »Glejte, fantje, vaša tehnologija je izvrstna in želel bi si jo imeti pri projektu, ki bo šel v produkcijo čez 14 let. Tudi če vam ne bo šlo, imam še precej časa na razpolago, zato sem pripravljen tvegati z vami.« Pripravljen je bil dati prvo naročilo našemu bodočemu podjetju, ki smo ga ustanovili leta 2001. Do prvega naročila smo delali zastonj, potem pa si s tistim denarjem kupili prenosne računalnike in začeli plačevati najemnine.
Sliši se kot pravljica. Začeli ste v garaži, zdaj pa imate pet hčerinskih družb, 180 zaposlenih in prevladujoč položaj na svetovnem trgu na več nišnih področjih.V dveh nišah smo zelo prisotni in ker sta tako ozki, smo v njih prvi na vasi. Začeli smo pri krmilnih sistemih za naprave velike fizike, kjer praktično ni za to specializiranih podjetij. Drugim podjetjem skušamo pojasniti, da naj za krmiljenje raje izberejo našo ekipo, ki ima že veliko referenc, namesto da njihovi programerji in inženirji izumljajo iz ničle. Na področju krmiljenja za protonsko terapijo, ki je hitrorastoč trg, pa je več podjetij, tudi zagonskih, ki gradijo pospeševalnike. A mi sodelujemo z vsemi, saj smo edini, ki dobavljamo softver, ki je ključna komponenta za vse pospeševalnike. Podobno kot v avtomobilski industriji, v kateri je veliko znamk avtomobilov, a večina uporablja svečke znamke Bosch, ali pri gorskih kolesih, pri katerih večina uporablja prestave znamke Shimano, želimo biti znamka, brez katere so druga podjetja preprosto na slabšem.
Čeprav s svojimi hčerinskimi družbami v ZDA, Švici, na Kitajskem, Japonskem in Švedskem tudi sami spadate med multinacionalke, torej nimate veliko opraviti z večjimi multinacionalkami, s katerimi se je težko kosati?Kakor kje. Velikokrat trčimo tudi ob njih, zlasti pri znanstvenih projektih, ko pride kak ABB ali Siemens in reče, češ, če znamo postaviti sistem vlakov v Nemčiji, bomo znali narediti tudi krmilne pospeševalnike. Skušamo konkurirati in dokazati, da je naše znanje res pomembno. Včasih nam uspe, včasih ne, tudi če imamo odlično tehnično rešitev. Velika podjetja imajo pač veliko načinov, da s svojim imenom pridejo do posla.
Poleg storitev čedalje bolj ponujate tudi svoje produkte.To se zdaj dogaja predvsem na trgu medicinskih pospeševalnikov, kjer je za podjetja izredno pomemben čimprejšnji prihod na trg. Pri razvijanju softvera je treba na tem področju celoten razvoj voditi v skladu z medicinskimi standardi, ne le pred končnim certifikatom, zato smo tu v prednosti. Če vzamejo naš produkt, si lahko skrajšajo čas za prihod na trg tudi za leto ali več.
Kako ste prebrodili krizo leta 2008 in kako kot izrazit izvoznik zaznavate morebitne znake začetka nove recesije?Leta 2008 smo ravno spremenili poslovni model, tako da nimamo prave primerjave. Z manjših projektov smo ravno prešli na večje, kar nam je zelo povečalo promet in krize že zato nismo občutili. Poleg tega ti veliki znanstveni projekti v času krize postanejo strateški projekti države, tako da so takrat po vsem svetu začeli precej vlagati v bazične raziskave, pri katerih smo potem tudi mi sodelovali. Zdaj sta pri nas industrija in raziskovanje približno enako zastopana, zato upamo, da smo dobro pripravljeni na kakršno koli dogajanje. Pri strankah pa še ni zaznati kakšnih večjih strahov pri naročilih, čeprav je od kolegov na Kitajskem slišati o tamkajšnjem upočasnjevanju rasti.
Katere so glavne prednosti za podjetja v Sloveniji? Vaše podjetje je dokaz, da tudi te obstajajo, čeprav se mnogi raje predvsem pritožujejo.Če izhajam iz našega primera, je velika prednost gotovo dober izobraževalni sistem. Kljub zelo majhnemu bazenu kadrov velika večina zaposlenih prihaja iz Slovenije in tehnično so zelo dobro pripravljeni. Druga prednost je, da je kakovost življenja v Sloveniji zelo visoka, posebno če imajo ljudje družine z majhnimi otroki. Ker imamo podružnice v Silicijevi dolini, na Japonskem in drugje, opažamo, da se Slovenci, ki so odšli v tujino, želijo vrniti domov, takoj ko dobijo družino. To je naša prednost, ki se je kar ne zavedamo dovolj, če nismo v stiku z dogajanjem po svetu.
