Za izredno napete politične razmere v Venezueli sta se sobotna shoda, na katera sta sodržavljane pozvala s strani ZDA, Kanade, Avstralije in večine južnoameriških držav že priznani venezuelski predsednik Juan Guaido v imenu vzpostavitve demokracije in odprtja kanalov za humanitarno pomoč ter za Rusijo, Kitajsko, Turčijo, Indijo še vedno izvoljeni predsednik Nicolas Maduro z zaznamovanjem 20. obletnice prihoda snovalca bolivarske revolucije Huga Cháveza, končala mirno.

Zrahljala se je edinole dosedanja Madurova hrbtenica, venezuelska vojska, saj je že pred tem zvestobo Guaidoju izrekel general Francisco Yanez iz poveljstva letalskih sil, ki je v videu Venezuelcem sporočil, da je 90 odstotkov vojske na njihovi in ne na Madurovi strani ter da je prehod v demokracijo neizbežen. Poveljnik zračnih enot Pedro Alberto Juliac Lartiguez ga je obtožil izdaje in podkupljivosti ter sporočil, da kot vodja strateškega načrtovanja nima pod poveljstvom nobenega vojaka.

Da vendarle peša Madurov nadzor varuhov njegovega režima v uniformah, naj bi dokazovalo tudi to, da v več venezuelskih mestih policija ni spoštovala navodila o preprečevanju prihoda ljudi na sklicane opozicijske proteste, ki so jih poleg nacionalnih simbolov spremljali tudi zastave ZDA in EU ter transparenti z zahtevami po svobodi in demokraciji in razglašanjem Madura za morilca.

Guaido, ki je nagovoril protestnike, je znova pozval vojsko, da se odreče Maduru, in obljubil amnestijo njenim pripadnikom, če bi se ugotovilo, da so sodelovali pri zločinih bolivarskega režima Huga Chaveza in njegovega izbranca za naslednika po spoznanju, da so mu zaradi raka šteti dnevi. Napovedal je tudi dostavo humanitarne pomoči in povedal, da so v ta namen že vzpostavili zbirne centre v Kolumbiji, Braziliji in na enem od karibskih otokov.

Preberite še komentar: Konflikt v Venezueli: Glavna žrtev je in bo demokracija

Maduro bi sprožil predčasne parlamentarne volitve

Maduro, ki vztraja, da je žrtev od ZDA orkestriranega državnega udara, se je v soboto na pozive k odstopu in predsedniškim volitvam odzval z napovedjo predčasnih parlamentarnih volitev. Opozicijski poslanec Armando Armas je to ocenil kot še eno njegovo provokacijo, saj se je pri tem Maduro skliceval na leta 2017 sestavljeno ustavodajno skupščino, postavljeno nad parlament z vprašljivo legitimnostjo. Danes se sicer tudi izteka ultimat, ki so ga za razpis predsedniških volitev pred dobrim tednom postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija. Maduro ga je kategorično zavrnil, ali bodo skupaj z omenjenimi državami Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele priznale vse članice EU, pa ni bilo jasno. Unija do zdaj kot celota praviloma ni sprejemala odločitev o priznanju tujih vlad ali celo držav, ampak je to zadeva vsake posebej, diplomatski viri v Bruslju pa navajajo, da bo skupno stališče temeljilo na venezuelski ustavi, ki določa, da predsednik nacionalne skupščine prevzame predsednikova pooblastila, če ta uzurpira oblast, je odsoten ali opravilno nesposoben. Zadržke proti takojšnjemu priznanju začasnega venezuelskega predsednika je danes umaknila Avstrija. Kancler Sebastian Kurz je v telefonskem pogovoru Guaidoju izrekel polno podporo pri demokratizaciji države. Je pa rusko zunanje ministrstvo zato mednarodno skupnost pozvalo, naj se raje posveti reševanju venezuelskih gospodarskih in socialnih problemov in vzdrži vsakega destruktivnega vmešavanja v to južnoameriško državo.

Maduro je že v petek dal intervju španski televiziji La Sexta, ki je njegovo objavo napovedovala za sinoči, pred tem pa so lahko tiskani mediji povzeli nekatere njegove izjave. Med drugim je opozoril pred možnostjo izbruha državljanke vojne v Venezueli, a to postavil v odvisnost od »norosti in agresivnosti« ZDA in dodal, da se pripravljajo k obrambi države.