»Povabilo sodišča, da pričam na procesu, bom sprejel z veseljem in odgovornostjo. Prepričan sem, da gre za politični proces, za katerega bi bilo bolje, da se v nobeni državi članici Evropske unije ne bi mogel zgoditi,« je ob novici, da bo priča na sojenju, povedal Vajgl.
Sojenje nekdanjim političnim in civilnodružbenim voditeljem Katalonije se bo začelo 12. februarja, je v petek sporočilo špansko vrhovno sodišče. Po navedbah portala Catalana News bodo na sodišču zaslišali kot priče več mednarodnih osebnosti, med njimi evropska poslanca Ano Gomes s Portugalske in Iva Vajgla iz Slovenije.
Zaslišanih naj bi bilo več sto prič
Kot je v današnjem sporočilu za javnost pojasnil Vajgl, bo pričal kot vodja skupine Platforma dialog EU - Katalonija, »ki se od vsega začetka zavzema za pravico Kataloncev, da suvereno odločajo o svoji usodi, in da lahko to storijo na najbolj demokratičen načina - z referendumom«. »Za nasilen poseg v to pravico, ki se je zgodil 1. oktobra 2017, ni opravičila, enako kot ga ni za množične aretacije in zapor, ki je bil odrejen za izvoljene katalonske politične predstavnike vlade, parlamenta in civilne družbe. Eno izmed mojih pomembnih sporočil bo tudi, da je Slovenija dosegla svojo neodvisnost na demokratičen in miroljuben način na podlagi referenduma,« napoveduje.
Na sojenju bodo med »več sto pričami« zaslišali tudi nekdanjega španskega premierja Mariana Rajoya, ki je bil na položaju v času referenduma o katalonski neodvisnosti leta 2017. Ni pa vrhovno sodišče po navedbah Catalana News pristalo, da bi bili na sojenju prisotni mednarodni opazovalci, kar je zahtevala obramba, ki se boji pristranskega sojenja. Sodišče je ob zavrnitvi predloga pojasnilo, da bodo omogočili neposreden prenos iz sodne dvorane, zato bo vsakomur omogočeno spremljanje procesa.
Puigdemontu ne bodo sodili
Med pričami ne bo tudi nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki je bil eden glavnih pobudnikov odcepitve. Tudi on je sicer obtožen upora, a mu ne bodo sodili. Takoj po razglasitvi neodvisnosti se je namreč zatekel v Belgijo, španska sodišča pa ne sodijo v odsotnosti.
Skupaj bodo sodili 12 nekdanjim političnim in civilnodružbenim voditeljem Katalonije, trije se bodo branili s prostosti. Špansko tožilstvo zanje zahteva zaporne kazni od sedem do 25 let, najvišjo za nekdanjega podpredsednika vlade Oriola Junquerasa. Med drugim so obtoženi upora in zlorabe javnih sredstev.
Devet obdolžencev je v petek zapustilo zapore v Kataloniji, kjer so bili nekateri priprti že več kot eno leto. Katalonska policija jih je v zaporu Brians 2 predala španski civilni gardi, ki jih je v avtobusu prepeljala v zapore v Madridu, kjer bodo ostali med sojenjem.
Katalonskim voditeljem bodo sodili zaradi njihove vloge pri razpisu referenduma o katalonski neodvisnosti, ki je kljub prepovedi španskih sodišč potekal 1. oktobra 2017. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra istega leta potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije.
Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Po prisegi nove katalonske vlade junija lani je Katalonija znova dobila avtonomijo. Po enostranski razglasitvi neodvisnosti so se močno zaostrili odnosi med Barcelono in Madridom, ki so se nekoliko otoplili, ko je junija lani vodenje vlade v Barceloni prevzel Quim Torra, v Madridu pa socialist Pedro Sanchez.
