Vzdušje na tiskovni konferenci, ki jo je organiziralo podjetje Kemis, da bi predstavilo, kako so sanirali poslopje po požaru, je spominjalo na čajanko. Le da je čaj zamenjala kava. Novinarje so pričakali tudi piškoti, voda, gazirana pijača ter prijazni in ustrežljivi uslužbenki. Predstavnikom medijev je vrhniški predelovalec odpadkov, ki je 15. maja 2017 povzročil zloglasni požar, iz neznanega razloga prinesel še darilca, naglavne trakove z napisom Kemis, ki lahko postanejo šali. Potem sta direktor Boštjan Šimenc in prokurist Emil Nanut zbranim razlagala, kaj vse so naredili v zadnjem letu in osmih mesecih, posebno na področju požarne varnosti. Za celotno sanacijo poslopja so porabili 6,5 milijona evrov, od tega jih je 5,5 prispevala zavarovalnica, milijon so predvsem zaradi dodatne požarne zaščite prispevali sami.
Kmalu po požaru so zagotovili 24-urno požarno varnost. Potem so obnavljali poškodovano stavbo, dokler sredi tega meseca niso izpolnili pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja in začeli redno obratovati, tudi z dovažanjem in odvažanjem trdnih odpadkov.
Zgradili so ogromne požarne zidove, skupaj s civilno zaščito in prostovoljnimi gasilskimi društvi pa dopolnili načrt zaščite in reševanja. Poleg tega so celotno površino skladišča in prostora za obdelavo odpadkov pokrili z javljalniki požara in avtomatsko napravo za gašenje. Konstrukcijo objekta so zaščitili z oblogami, odpornimi proti ognju, za avtomatsko gasilno napravo pa so vgradili prostor, kjer imajo zalogo vode za gašenje. Poleg tega imajo zdaj vse nadzorne kamere spominsko enoto na drugi lokaciji. Vsi ti ukrepi so nadgradnja glede na to, kaj velevajo predpisi, so pojasnili.
Izjava, ki jo je bral direktor Kemisa Boštjan Šimenc, se je slišala kot opis vrhunske tehnološke stvaritve. Toda problem je v času. Požar se v Kemisu ni zgodil danes, ampak 15. maja 2017. Pred tem datumom pa niso investirali milijona evrov v dodatno požarno varnost. Bi do takšnega požara prišlo, če bi imeli že tedaj takšen protipožarni sistem? »Ne, niti blizu. Niti do enega odstotka česa takega zdaj ne more priti,« je dejal Šimenc.
Eden od virov nezaupanja lokalne skupnosti je ravno v tem, da je do požara prišlo, čeprav bi se ga z boljšim požarnim sistemom dalo preprečiti. Šimec in prokurist Kemisa Emil Nanut sta poudarjala, da ne želita razpravljati o preteklosti, ampak gledati naprej. Nasprotna stran je nezaupljiva ravno zato, ker meni, da se preteklih dejanj ne da izbrisati, ampak hoče odgovore na vprašanja, ki jih še vedno nima. Zakaj je prišlo do požara (Kemik Tomaž Ogrin glede na kriminalistično poročilo meni, da je najverjetneje zagorelo zaradi samovžiga oljnatih krp)? Bi Kemis za obnovo stavbe potreboval gradbeno dovoljenje? Zakaj za vrhunsko požarno varnost ni poskrbel že prej? Zakaj so pred leti na črno zgradili nadstrešek in ga pozneje legalizirali?
Ministrstvo bo še enkrat odločalo
»Če bi čas lahko zavrteli nazaj, bi ga zavrtel pol ure pred začetek požara. Zalil bi kontejner in danes ne bi sedeli tukaj. Dejstvo je, da takega sistema nismo imeli. Zdaj ga pa imamo. Na podlagi požara smo se nekaj naučili in nekaj več investirali,« je dejal Šimenc. Dodal je, da razume, da prebivalci Kemisu ne zaupajo, a da ne razume, zakaj se nočejo pogovarjati. Kot je bilo večkrat razbrati iz izjav civilne iniciative Ekovrh, zato ker ne glede na to, koliko se pogovarjajo, ne dobijo konkretnih odgovorov na zgornja vprašanja in še na kakšno. Po drugi strani državi očitajo, da za podjetja, kakršno je Kemis, na Vrhniki ne bi smelo biti prostora. »Vprašanje je, ali bo v ta problem država resno zagrizla in na dolgi rok naredila strateški načrt umeščanja tveganih podjetij v okolje. Precej lažja pot je tveganje prenesti na prebivalce, kar se dogaja zdaj. Ta požar bi moral biti lekcija, vendar zanj nihče ne odgovarja,« pravi Andrej Marković z Ekovrha.
Danes so si prenovljeni Kemis lahko ogledali tudi občani. Njihov župan Daniel Cukjati, občinski svetniki in civilne iniciative si prizadevajo predvsem vstopiti v postopek gradbene inšpekcije, da bi dobili odgovor, ali je Kemis poškodovani del zgradbe obnavljal na črno. Medtem ko ministrstvo za okolje in prostor zavrača njihove zahteve po vstopu v postopek, je po naših informacijah pred kratkim upravno sodišče primer že drugič vrnilo v ponovno odločanje. Tako je žogica znova na strani ministrstva. Morda bodo o tej temi govorili tudi v četrtek, ko je načrtovan sestanek vrhniške lokalne skupnosti z ministrom za okolje in prostor Juretom Lebnom.
Andraž Rožman
