Čeprav mu vseskozi za vrat diha volkswagen golf, je avto, ki si je v zadnjih dveh desetletjih z več različnih vidikov ustvaril sloves najbolj »slovenskega«, zagotovo renault clio. Jasno, že zaradi tega, ker so ga, sicer s prekinitvijo, ga še vedno in ga bodo tudi v prihodnje, ko bo na ceste zapeljala peta generacija, med drugim izdelovali v tovarni Revoz v Novem mestu. Še bolj pa zato, ker je med slovenskimi kupci najbolj zaželen. Clio je namreč že vse od leta 2001, ko je na vrhu prehitel zastavo yugo, najbolj zastopan štirikolesnik v slovenskem voznem parku. Še dlje časa, z izjemo leta 2017, ko ga je na prvem mestu za eno leto nadomestil omenjeni golf, pa je po podatkih podjetja Ardi prav vsako leto tudi najbolj prodajan posamičen model.
A ko beseda že teče o številkah, je na mestu tudi dodatek, da je clio prodajna uspešnica tudi v globalnem smislu. Avto, ki bo prihodnje leto upihnil že 30. svečko, je namreč s 15 milijoni najbolje prodajan francoski avtomobil vseh časov. V Evropi je ob tem že nekaj časa najbolj priljubljen štirikolesnik tako imenovanega segmenta B, leta 2006 pa je postal sploh prvi avto, ki se je drugič okitil z nazivom evropski avto leta; kasneje sta se mu s po dvema naslovoma pridružila še opel astra in, da, že omenjeni golf. A zgodba clia se je začela v za Renault bolj neprijetnih časih…
Nemudoma je prepričal množice
Druga polovica predzadnjega desetletja prejšnjega stoletja za Renault namreč ni bila preveč uspešna, zato je bilo jasno, da v 90. letih potrebujejo močnega novega aduta, ki bo znamko popeljal v lepše čase. Avtomobil, ki bo nadomestil sicer precej priljubljenega renaulta 5, so tako začeli ustvarjati že kmalu po predstavitvi prenovljene petice leta 1984, javnosti pa so ga razkrili na pariškem salonu junija 1990. Čeprav je bilo že pred njim nekaj izjem, so se v času razvoja odločili, da bo novinec dobil »pravo« ime; tradicionalno poimenovanje modelov s številkami so namreč opustili leta 1988, ko je bil zadnji tak predstavljen avto renault 19. In čeprav uradno tega niso potrdili, naj bi clio ime dobil po istoimenski grški muzi.
Kakor koli, prvi primerki renaulta clia so nekaj sestavnih delov, kot na primer dno avtomobila in vzmetenje, povzeli po prenovljenem renaultu 5. Osnovni motor tega bodisi 3- bodisi 5-vratnega malčka je bil 1,2-litrski bencinski s 54 konji (40 kilovati), avto pa je, tudi zaradi dobre opreme, sploh za ta razred (na voljo je bil tudi že s sistemom ABS, klimatsko in alarmno napravo, servovolanom ter elektronsko pomičnimi in ogrevanimi zunanjimi ogledali), nemudoma navdušil številne kupce po Franciji in širše. Ter tudi seveda žirijo izbora za evropski avto leta, ki ga je za zmagovalca izbrala že leto kasneje, 1991., in v obrazložitvi med drugim navedla: »Clio se lahko pohvali z izjemnim videzom, visoko kakovostjo izdelave, bogato odmerjenim prostorom tako v potniški kabini kot v prtljažniku in predvsem z opremo, ki je priljubljeni proizvajalci še nikdar niso ponudili v avtomobilu te velikosti.«
Zlata platišča na malem športniku
Začetek je bil torej zelo obetaven, postavljeni temelji izredno trdni, clio prve generacije pa je kupce z različnimi osvežitvami in posebnimi izdajami zadovoljeval še naslednjih osem let. Za to je bil zaslužen tudi mož po imenu Thierry Plantegenest, produktni vodja prvega clia, ki je imel ob tem še dve pomembni nalogi – poskrbeti za odmevno lansiranje avtomobila in ga uspešno voditi skozi življenjski cikel. »Res je, da je bila prva naloga ključna, od nje je bilo odvisno nadaljevanje. Predvsem pa je bilo vse skupaj drugače, kot je danes. Avto smo namreč na trg poslali v takrat še nedigitalnem svetu, z uporabo televizije, radia in tiska. Prav tako sem moral posebej nagovoriti ženske in mlajše kupce. Skratka, polno različnih nalog, zato sem toliko bolj ponosen, da nam je uspelo,« se spominja Plantegenest, ki je bil glavni »krivec« tudi za izbiro zlatih platišč na najslavnejšem cliu prve generacije – posebni omejeni športni različici clio williams, ki so jo še leta kasneje uvrščali ob bok najboljšim majhnim športnim avtomobilom in je še danes zelo zaželena.
Druga generacija clia je na ceste zapeljala leta 1998, med drugim pa ta predstavlja tudi avto, katerega primerkov so kasneje, tudi pod imenom clio storia, v Revozu izdelali daleč največ med vsemi avtomobili v tej tovarni – skoraj poldrugi milijon. V drugi generaciji je bil clio z drugimi imeni na nekaterih trgih na voljo tudi kot štirivratna limuzina, v tretji, ki so jo predstavili leta 2005, pa so to opustili in jo nadomestili s karavansko. Ta je ostala tudi v zadnji, četrti generaciji (2012), s katero pa se je poslovila trivratna različica.
Ravno ta teden so z Renaulta pricurljale tudi prve uradne informacije o novem cliu pete generacije, ki ga bodo prihodnji mesec javnosti razkrili na salonu v Ženevi, na cestah pa bo septembra. Tudi novi clio bo nastajal (tudi) na Revozovih proizvodnih trakovih, po prvih fotografijah pa je jasno, da bo šlo za digitalno revolucijo v notranjosti avtomobila in po drugi strani za manjšo evolucijo zunanjosti. Zanimivo je tudi, da bo kljub prostornejši notranjosti osnovni peti clio 14 milimetrov krajši od predhodnika, ki s 4,06 ostaja najdaljši doslej – in kar 35 centimetrov daljši od tistega prve generacije.
