Ob ugodni varnostni situaciji v Sloveniji in obetavnih trendih, ki se odražajo v številkah, podanih v DZ RS za leto 2017, in aktualnih javnih statističnih podatkih s strani vrhovnega sodišča RS, vrhovnega državnega tožilstva RS in generalne policijske uprave RS je nerazumljivo, da se je število zaprtih oseb v le enem letu, od 21. januarja 2018 (stanje 1315) do 28. januarja 2019, zvišalo na 1415 ali za skoraj 7 odstotkov. Še septembra 2017 je bilo v slovenskih zaporih dnevno povprečje 1293 zaprtih oseb.

Veseli me, da je bila uvedena možnost izvršitve kazni zapora v obliki »vikend kazni«, saj je tudi tako možno doseči namen kaznovanja, in se je število tovrstnih izvršitev kazni zapora od 5. 11. 2018, ko je bilo na vikend kazni 43 oseb (38 moških in 5 žensk), povečalo za deset oseb. Skupaj je na vikend kazni 28. 1. 2019 kar 55 zaprtih oseb, od tega 52 moških in 3 ženske.

Tako za zapornike na vikend kazni kot za osebe, kaznovane za prekrške na zaporne kazni, je v zaporih treba oblikovati posebne oddelke in temu primerno tudi angažirati paznike in drugo osebje v zaporih. Ta heterogenost zahteva bistveno več osebja/paznikov, saj vnaša dodatne napetosti med zaposlenimi in zaprtimi osebami. Ne le laikom, tudi izkušenim zaporniškim delavcem ni povsem jasno, zakaj so skupaj tako najstrožje varovani zaporniki (drag oskrbni dan) kot zaporniki, ki izvršujejo kazen na najbolj mil način in so tako po mnenju sodišča in zaporniških strokovnih služb vredni (?) zaupanja.

Leta 2008 smo utemeljili vpeljavo alternativnih oblik izvrševanja kazni zapora in dosegli spremembo ZIKS in KZ-1. Ustavno sodišče je omejilo/odpravilo izvrševanje uklonilnega zapora za osebe v prekrških, oddelke za zaprte ženske smo združili v KPD IG zaradi specifičnosti obravnave itd.

Zdaj predlagam ustanovitev strokovne komisije (pripravljen sem sodelovati) z dr. Draganom Petrovcem na čelu za formiranje zaporniških režimov po sodobnih in racionalnih načelih. Predlagam oblikovanje enega do dveh (Rogoza - Ig) oddelkov zaporov za osebe na vikend kazni, saj so v zaporu le od petka zvečer do nedelje zvečer in ni ne potrebe ne smiselnosti, da obstajajo varnostne in strokovne službe za osebe, ki jih ni v zaporu, in istočasno za osebe, ki jim zaupajo sodišče in strokovne službe v zaporih. Tako se tudi umetno veča statistična zasedenost zaporov, realnost pa je povsem drugačna.

Postavlja se mi vprašanje usmerjenosti dela oddelka za probacijo na MP, saj se število zaprtih oseb nenehno viša, število strokovnih delavcev na oddelku za probacijo pa prav tako. Vsaj osnovni namen ustanovitve in delovanja ni bil tak.

Večkrat sem pisal na vse možne naslove in sem svoj predlog pripravljen dodatno utemeljiti in tudi aktivno sodelovati pri vzpostavitvi normalnih razmer v zaporih. Ne nazadnje smo imeli sredi 90. let le 500 zaprtih oseb dnevno in smo takrat marsikaj prilagodili številu teh (od kapacitet do dejavnosti) in ni bil nihče od zaposlenih odpuščen, še več, nato smo dobili še prezaposlene carinike. Marsikje bi bilo dovolj odpreti takrat zapečatene oziroma v druge namene spremenjene prostore in bi bilo konec stiske, strokovni kader pa razporediti tudi na neposredno delo z zaporniki, odvisno od režimov.

Marjan Čander upokojeni penološki delavec