V tujini – našli smo neuradne podatke za ves svet – so na prvem mestu, ob nepogrešljivih mešancih, labradorci, sledijo jim nemški ovčarji, potem pa različni pudli, čivave, zlati prinašalci in jorkširski terierji. A vrnimo se domov. Po podatkih s 24. januarja 2019, ki so nam jih prijazno odstopili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), je tudi pri nas največ mešancev, kar 97.042. Preostali psi na današnji lestvici so čistokrvni, ob imenu je število registriranih psov določene pasme v Sloveniji. Pri opisih smo si pomagali s spletnimi mediji Mr. Pet, Moj pes in Kužek.si.

Nemški ovčar, 16.244

Kot rečeno, pri nas je največ čistokrvnih psov pasme nemški ovčar. Nemški ovčar, tudi volčjak ali alzaški ovčar, je pes, ki naj bi bil poklican za varovanje živali, najraje ovc, kot pove ime. Uporabljajo jih v vojaške in policijske namene, kot je videti tudi v filmu Komisar Rex, in za vodenje slepih oseb. Drugače pa je znan tudi kot pes čuvaj. Za začetnika pasme razglašajo psa z imenom Hektor Linksrhein, ki so ga razstavili leta 1899, in velja, da so vsi čistokrvni nemški ovčarji njegovi potomci. Nemški ovčar je bil kot pasma potrjen leta 1919, leta 1926 pa jih je bilo v svetu že okoli 8000. Priljubljen je postal tudi zaradi filmov z nemškim ovčarjem Rin Tin Tinom, ki je igral v kar 29 hollywoodskih filmih. Še nekaj podatkov: samci so težki od 30 do 40 kilogramov in visoki do 65 centimetrov, samice imajo od 22 do 32 kilogramov in so visoke do 60 centimetrov. Življenjska doba nemškega ovčarja je okoli 12 let. Strokovnjaki opozarjajo na displazijo kolkov in komolcev, krvne motnje, prebavne težave, epilepsijo in celo alergijo na bolhe. Zato je pomembno, kje kupite mladiče.

Labradorec, 6970

Pravijo, da je pasma Labrador Retriever, kot jih imenujejo na zahodu, nastala na Novi Fundlandiji, od tam pa so ga v 19. stoletju pripeljali v Anglijo. Kot dober plavalec je veljal za pomočnika ribičev, Angleži pa so ga usmerili v lov. Leta 1903 so bili labradorci priznani kot pasma. V Slovenijo so prišli šele v začetku sedemdesetih in se hitro razširili, predvsem kot družinski psi. Radi imajo dolge sprehode, čez drn in strn, radi se podijo po lužah in blatu, po drugi strani pa jih policija uporablja za iskanje mamil. Višina do 57 centimetrov samci, centimeter manjše so samice.

Maltežan, 6851

Kakih 25 centimetrov visok in največ 4 kilograme težak pes bele barve lahko živi tudi do 20 let. Maltežan je pes iz Sredozemlja, morda z Malte, še verjetneje s hrvaškega otoka Mljet. Nekateri strokovnjaki ocenjuje, da je pasma stara več kot 8000 let. Pri maltežanu je zelo pomembna nega, zaradi dolge dlake potrebuje vsakodnevno česanje, lahko pa ga tudi strižemo. Maltežana naj bi kopali enkrat na teden, je pa treba paziti, da na sprehodih, ki jih sicer obožuje, ne dobi pljučnice. Lastniki? Marilyn Monroe, Elizabeth Taylor, Tony Bennett, Barbra Streisand …

Zlati prinašalec, 6440

Britanski Kennel Club je leta 1913 priznal pasmo zlati prinašalec (Golden Retriever), ki je nastala z mnogimi mešanji različnih psov, začenši s kombinacijo rumenega labradorca in že izumrlega tweed water španjela. Zlati prinašalec je bil vzgojen za lov, predvsem za prinašanje ustreljenih ptic, v modernih časih pa je zaradi velike želje ustreči človeku in uravnoteženega karakterja postal zaželen družinski pes. Samci merijo v višino okoli 60 centimetrov in tehtajo kakih 37 kilogramov, samice so kakšnih pet centimetrov nižje.

Šicu (Shih tzu), 4556

Gre za majhnega hišnega in tudi razstavnega psa, ki izvira iz Tibeta. In čeprav naj bi bila pasma stara, omenjajo, da so takšnega psa, kot ga poznamo danes, dobili s križanjem dveh starodavnih pasem: pekinžan in Lhasa Apso – v 17. stoletju. Kitajci so dolga leta zavračali prodajo teh psov, tako da so se v Evropi pojavili šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Psi, ki imajo največ osem kilogramov in 27 centimetrov v višino, morajo biti natančno negovani in počesani, lahko tudi postriženi. Na noben način pa ne smejo živeti zunaj, ker jih preveč zebe.

Pekinžan, 4321

Med najbolj značilne azijske pse spada psiček, ki meri v višino 25 centimetrov in tehta šest kilogramov. Pasma naj bi bila stara okoli 2000 let, posebej oboževan je bil na kitajskem dvoru, v Evropo pa je prišel po letu 1860. Gre za pasmo, ki ima izredno ljubosumen karakter, razen lastnika ne mara drugih ljudi. Rad ima mirne starejše lastnike in se ne boji nobene druge živali. Rad laja in je nagnjen k mnogim boleznim, zato njegova predvidena starost ni med najvišjimi. Potrebuje natančno nego in česanje, ko je zunaj mraz, pa ga je dobro toplo obleči.

Jorkširski terier, 4112

Še en pes iz serije igrač je bil kot pasma priznan leta 1886, čeprav korenine segajo v 17. stoletju, ko so majhne pse angleški rudarji izkoriščali predvsem za lov na podgane in miši. Višina jorkširskega terierja ne preseže 30 centimetrov, tehta pa le nekaj več kot tri kilograme. Psiček je temperamenten, pa tudi trmast, po eni strani je zaljubljen v gospodarja, po drugi strani rad glasno laja. Mali terier ljubi krajše sprehode, a najraje živi na toplem, v stanovanju. Yorkie, kot mu pravijo, živi od 13 do 16 let.

Bernski planšarski pes, 3914

Skoraj 50 kilogramov težak pes lahko v višino meri tudi 70 centimetrov. Kmečki delovni pes, ki izvira iz 17. stoletja, je doma v švicarskih Alpah in ima eno najkrajših življenjskih dob. Doseže le kakih sedem let. Pravijo, da so za bernske planšarje največja nevarnost različne oblike raka, ki naj bi se razvile zaradi neodgovorne vzreje. Ob še nekaterih boleznih, ki so značilne za to pasmo, je zanimivo, da se kljub ovčarskemu karakterju ne želi preveč gibati. Krajši sprehodi, potem pa v varno zavetje doma.

Čivava, 3086

Najmanjši med psi ima tudi v Sloveniji veliko oboževalcev. Chihuahua iz istoimenske mehiške države ima manj ko 23 centimetrov v višino in ne več kot 3 kilograme. Žival naj bi izvirala iz prastare azteške pasme techichi. V sodobnem času poznamo kratkodlake in dolgodlake čivave, ki morajo živeti na toplem v stanovanju. Bojda so neproblematični in inteligentni psi, ki niti ne lajajo veliko. Najmanjša čivava na svetu je Miracle Milly, ki je imela ob meritvi, stara dve leti, pol kilograma in manj kot 10 centimetrov v višino.

Španjel Cavalier King Charles, 2823

Kavalir kralja Karla, ki se ga je prijelo skrajšano ime Kavalir, je naslednik Karlovega španjela, psa, ki je bil v času Karla II. (1630–1685) na Otoku dvorni pes. Kasneje so ga mešali z mopsom, zato je nekaj manjši, pa tudi njegova glava je postala bolj okrogla in potlačena. Še kasneje so svoje z mešanjem dodali tudi Američani. V vsakem primeru so ga v štiridesetih letih 20. stoletja priznali kot samostojno pasmo. Kavalir je igriv in potrpežljiv družinski pes, visok do 30 centimetrov in težak največ osem kilogramov.