Že marca 2010 je zahvaljujoč pred tem sprejetemu zakonu o zaščiti osebnih podatkov odkril, da je uvrščen v datoteko »domačih ekstremistov« oziroma v njej naveden kar 66-krat v obdobju 2005–2009. Med drugim so zabeležili njegovo navzočnost na protestu »Smash EDO«, naperjenemu proti ameriški orožarski tovarni v Brightonu, in na demonstracijah v podporo prebivalcem Gaze in proti novim laburistom Tonyja Blaira in Gordona Browna ter dodali fotografije in vse njegove osebne podatke, od rojstnega dne do aktualnega naslova bivališča. Catt je zahteval izbris vnosov, a ga je policija brez obrazložitve zavrnila. Nekatere so potem leta 2012 po objavi parlamentarnega poročila o pridobivanju obveščevalnih podatkov o protestnih gibanjih in njihovi nepotrebni hrambi vendarle odstranili, sam pa se je obrnil na prizivno sodišče, ki je presodilo, da so bili zapisi o njem sicer pridobljeni zakonito, a brez potrebe predolgo hranjeni. Policija je oporekala in na vrhovnem sodišču dosegla, da Catt ostane na seznamu domačih ekstremistov, čeprav proti njemu nikoli ni bil sprožen noben kazenski postopek. Šele na evropskem sodišču za človekove pravice je 94-letnemu aktivistu uspelo uveljaviti svoj prav. Slednje je presodilo, da je britanska policija kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje zasebno in družinsko življenje posameznikov, vključno z njihovimi političnimi prepričanji, pri čemer ni nasprotovalo policijskemu zbiranju podatkov, ampak njihovi hrambi in pomanjkanju varovalk pri tem, med drugim časovne omejitve hrambe.