Se obeta konec trgovinskih napetosti med Kitajsko in ZDA, ki so svetovno gospodarstvo s prvimi poglavji trgovinske vojne pahnile v globoko negotovost? Bosta ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping vendarle našla skupni jezik glede problematičnega trgovinskega presežka Kitajske v blagovni menjavi z ZDA in nespoštovanja pravic intelektualne lastnine kitajskih tehnoloških podjetij pri njihovem preboju proti svetovnemu vrhu?
Ta vprašanja so tudi po zadnjem krogu pogajanj med ZDA in Kitajsko o odprtih trgovinskih še vedno neodgovorjena. A optimizem obeh strani nakazuje, da sta pripravljeni doseči dogovor še pred 1. marcem, ko bi ZDA utegnile uvesti nove carine na preostanek 267 milijonov dolarjev težkega kitajskega uvoza, ki ga doslej še niso obremenile z dodatnimi dajatvami.
Glavni ameriški trgovinski pogajalec Robert Lighthizer je s svojim kitajskim kolegom Liu Hejem, sicer podpredsednikom vlade, dva dni razpravljal o vseh odprtih vprašanjih. Po sicer skopih zagotovilih obeh delegacij je bil dosežen precejšen napredek, ameriški predsednik Donald Trump pa je bil celo tako navdušen, da ni izključeval bližnjega »dogovora stoletja«, ki pa ga želi doseči osebno s Xi Jinpingom. Srečanje obeh predsednikov sicer še ni dogovorjeno, prej se bodo sredi februarja, po začetku kitajskega leta prašiča, v Pekingu zagotovo še enkrat sestali pogajalci obeh držav.
»Trump bo dobil svojo zmago«
Dr. Jure Stojan, analitik na Inštitutu za strateške rešitve, je prepričan, da so ameriško-kitajski kazalci usmerjeni k dogovoru. »Za ostro Trumpovo politiko, ki je precej močnejša kot Obamovo negodovanje nad kitajskim nespoštovanjem patentnih pravic, se je sedaj poenotila skoraj celotna ameriška politika. Hkrati Xi Jinping po popolnem prevzemu celotne oblasti na Kitajskem za neuspeh pri trgovinskih pogajanjih z ZDA ne more več okriviti nikogar drugega,« opozarja Stojan. Kitajska bo po njegovi oceni pripravljena na kompromis oziroma »Trumpovo zmago« zaradi svoje dolgoročne želje, da postane vodilna svetovna velesila. Temeljno vprašanje za končanje pogajanj je, koliko kratkoročnih umikov je Kitajska pripravljena sprejeti za dolgoročni premik, dodaja Stojan. Hkrati so Kitajci kot vse večji izdelovalci patentov sedaj tudi sami ugotovili, da je spoštovanje intelektualne lastnine tudi v njihovem interesu.
Trgovinska vojna med državama je po njegovem mnenju le ena od oblik dolgoročnih političnih trenj med ZDA in Kitajsko, nobeni strani pa še ni v interesu, da bi v celoti izbruhnila in se spremenila v novo hladno vojno med ZDA in Kitajsko. Obe državi, meni Stojan, se želita pred tem še okrepiti. »Gospodarska vprašanja se sedaj redefinirajo kot varnostna. ZDA nočejo dovoliti, da bi Kitajska prešla v tehnološko nadvlado. Še posebej jih je prestrašila kitajska namera, da hočejo postati velesila v umetni inteligenci.«
Največje območje proste trgovine
Medtem ko ameriški predsednik poskuša svetovno trgovino preoblikovati v skladu s svojim načelom »Najprej Amerika«, Evropska unija še naprej vztraja pri sklepanju prostotrgovinskih sporazumov. Danes je začel veljati njen največji, ki ga je sklenila z Japonsko.
EU zaradi tako vzpostavljenega največjega prostotrgovinskega območja in zaradi odprave carinskih dajatev pričakuje številne koristi tako na področju opravljanja storitev na Japonskem kot tudi pri povečanju prodaje kmetijskih proizvodov in govejega mesa. Ko bo sporazum v celoti uveljavljen, bodo evropska podjetja zaradi odpadlih carinskih dajatev na Japonskem na leto prihranila milijardo dolarjev.
