Zdravljenje s celicami ima velik potencial, so prepričani raziskovalci. Še posebej je to zdravljenje zanimivo v regenerativni medicini, katere cilj je nadomestiti poškodovane celice in tkiva. Za namene regenerativne medicine uporabljajo nekatere vrste matičnih celic, ki jih pridobijo iz pacienta ali darovalca. Za obnovo tkiv so še zlasti zanimive mezenhimske matične celice, ki so se sposobne diferencirati v celice različnih tkiv, kot so koža, hrustanec in kost.
»Tradicionalni vir teh celic je kostni mozeg, ki ga že dolgo uporabljajo za presaditve ali za zdravljenje v hematologiji. Te celice so tudi v popkovnični krvi in zobni pulpi. Danes najlaže dosegljiv vir pa je maščobno tkivo. Mezenhimske celice iz maščobnega tkiva so zelo podobne tem iz kostnega mozga, a jih je v maščobi 30-krat več kot v kostnem mozgu v križnici in tisočkrat več kot v golenici,« pojasnjuje dr. Miomir Knežević, direktor podjetja za celično biologijo Educell. Podjetje je specializirano za gojenje celic, predvsem pacientu lastnih (avtolognih), za klinično uporabo. Celice pridobijo z liposukcijo pacientove maščobe: maščobno tkivo encimsko obdelajo, izolirajo mezenhimske celice in jih dajo v kulturo, kjer se namnožijo. Potem celice vrnejo na kliniko in so pripravljene, da jih vbrizgajo pacientu.
Široke možnosti uporabe
Znanost najbolj raziskuje uporabo teh celic v ortopediji (regeneracija poškodovanega ali obrabljenega sklepnega hrustanca, kostnih defektov), hematologiji (za zaviranje imunskega odziva pri presaditvah kostnega mozga), kardiologiji (zdravljenje napredovanega srčnega popuščanja z aplikacijo bolnikovih matičnih celic v oslabelo srčno mišico), zobozdravstvu (regeneracija čeljustne kosti), dermatologiji (celjenje kroničnih ran, zdravljenje alopecije), pri avtoimunskih boleznih (revmatoidni artritis, crohnova bolezen) in nevrologiji (poskusi regeneracije poškodovane hrbtenjače, zdravljenje po možganski kapi, pri multipli sklerozi, ALS, avtizmu…).
V Educellu so razvili različne celične produkte, pri čemer je najbolj razširjena njihova uporaba v ortopediji za zdravljenje osteoartritičnih sprememb na kolenu, gležnju in kolku.
»Celično zdravljenje je učinkovito pri zdravljenju poškodb v hrustancu. Na tem področju smo v 22 letih v sodelovanju z Ortopedsko kliniko UKC Ljubljana opravili okoli 450 posegov. Projekt je zelo dobro dokumentiran in imamo drugo najdaljše spremljanje pacientov na svetu. Pri večini pacientov so učinki terapije dobri,« pojasnjuje Knežević. V sklep aplicirane mezenhimske celice zmanjšajo vnetje, upočasnijo proces degeneracije, spodbudijo celjenje in s tem vsaj za nekaj let odložijo operativno reševanje težav. Ker gre za nove terapije, še ne vedo, kaj se bo s sklepom zgodilo čez več desetletij. »Kadar pa je poškodba na hrustancu prehuda, s celičnimi terapijami za zdaj ni mogoče doseči končnega učinka,« opozarja sogovornik.
Prav tako še ni mogoče obnoviti celotnega hrustanca na sklepu pri osteoartritisu. Z raziskovanjem celične terapije se že dve desetletji ukvarja prof. Frank Barry z Inštituta za regenerativno medicino na Irski državni univerzi. Bolnikov z obrabo sklepnega hrustanca je izredno veliko, zdravljenja pa medicina žal še ni odkrila. Upanje je, da bo to vrzel zapolnila celična terapija, a smo šele na pol poti do tega cilja, je povedal na seminarju o regenerativni medicini, ki ga je nedavno pripravil Tehnološki park Ljubljana. V mnogih bolnišnicah v svetu sicer ponujajo tovrstno samoplačniško zdravljenje, a le redke lahko zagotovijo podatke o učinkovitosti terapije. Njegova raziskovalna skupina in druge po svetu sicer že opravljajo klinične študije na pacientih z različnimi stopnjami osteoartritisa, a so te trenutno omejene na majhno število vključenih bolnikov. Barry upa, da bo več podatkov dala študija z 150 vključenimi bolniki, ki jo je njegova skupina začela izvajati leta 2016.
Še veliko odprtih vprašanj
Odprtih vprašanj v zvezi s celično terapijo je še veliko, je povedal dr. Barry. Številne študije so potrdile, da so ta zdravila varna, ali so tudi učinkovita, je potrjeno le pri nekaterih indikacijah zdravljenja – pri osteoartritisu pa še ne. Prav tako še ne poznamo bioloških mehanizmov delovanja celičnih zdravil, ne vemo še, kakšen je najprimernejši odmerek, ne poznamo potentnosti, vpliva na imunski sistem, ali je bolje, da se bolniku presadijo njegove lastne celice, ali so to lahko tudi celice tujega darovalca… Ozko grlo je tudi proizvodnja celic, ki je še vedno slabo učinkovita in draga.
Miomir Knežević k temu dodaja še izbor pacientov, saj še ne vemo, kateri pacienti se na to terapijo najbolje odzivajo. Pri ljudeh, starejših od 40 let, celice, ki jim jih odvzamejo, v gojišču zelo počasi rastejo. Zato bi bilo morda bolj smiselno starejšim namesto njihovih lastnih celic aplicirati celice mlajših. Idealne bi bile na primer celice iz popkovnične krvi, saj povzročajo zelo malo imunskega odziva in je zato majhna nevarnost za imunske reakcije. Težava je tudi visoka cena te terapije. Pri nas je iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krito le zdravljenje prej omenjenih hrustančnih lezij, a je število pacientov po Kneževićevih besedah omejeno.
