Španski levičarski Podemos vse bolj pretresajo notranji boji in po anketah ima vse manj podpore. Prav pogubna zanj pa bi lahko bila odločitev drugega moža stranke Iñiga Errejóna, ki je 17. januarja sporočil, da bo na regionalnih volitvah maja na območju Madrida nastopil na konkurenčni listi dosedanje madridske županje Manuele Carmena, ki jo je Podemos sicer dolgo časa podpiral. Pred tem je 35-letni Errejón, ki je voditelj pragmatične struje in glavni strankin ideolog, veljal za Podemosovega kandidata za predsednika madridske regije. A motila ga je zahteva vodstva stranke, da na svojo listo uvrsti pomembnega politika nekdanjih komunistov. Morda pa je Errejón tudi ugotovil, da na listi svoje stranke nima možnosti za zmago.

Iglesias lovi ravnotežje med zmerno in skrajno levico

Generalni sekretar Podemosa Pablo Iglesias je Errejónovo odločitev razumel kot izdajo v času, ko ima stranka že tako hude težave. Po zadnjih anketah Podemos podpira samo še 16 odstotkov Špancev, v skoraj vseh regijah pa divjajo frakcijski spopadi, tako da je marsikje težko sestaviti listo za volitve. Errejónovi zmerni struji stoji nasproti protikapitalistična skrajna levica. Iglesias nekako poskuša loviti ravnotežje med njima s tem, da v španskem parlamentu podpira manjšinsko vlado socialistov, še naprej pa govori kot radikalni levičar.

V zadnjih dneh napovedana Podemosova lista za regionalne volitve v Madridu, ki bo nastopila proti listi Carmena-Errejón, bi lahko vodila do dokončnega razkola stranke. Zaradi tega je enajst od sedemnajstih regionalnih generalnih sekretarjev Podemosa podpisalo »toledsko izjavo«, v kateri zahtevajo »več zaupanja, navdušenja in upanja«. Poudarjajo tudi, da je »čas za sodelovanje in ne za rivalstvo«.

Privlačnost neposredne demokracije

Errejón, ugledni doktor politologije, ki se je zdaj na zahtevo vodstva Podemosa odpovedal poslanskemu mandatu, je svojo odločitev pojasnil s položajem v Andaluziji na jugu Španije, kjer je koalicija desne Ljudske stranke in desnosredinskega Ciudadanos prevzela oblast ob podpori skrajno desnega Voxa (ki je v Andaluziji dobil 11 odstotkov, v Španiji pa ima tri odstotke podpore). To naj bi bilo po njegovih besedah »svarilo«, ob katerem »ni mogoče stati križem rok«. Na andaluzijskih volitvah 2. decembra je koalicija Podemosa in Združene levice izgubila pet odstotnih točk in da bi Podemos postal spet močan, mora, kot meni Errejón, v ospredje postaviti ljudi različnih političnih prepričanj. Zavzema se za preseganje delitev na levico in desnico ter za neposredno demokracijo, za horizontalno politiko, kakršno predstavlja madridska županja. Podemos bi moral izhajati iz neposrednih zahtev večine ljudi. Prav tako bi moral tesneje sodelovati s socialisti, obenem bi moral pridobiti njihove volilce.

Nepotizem in vilaza 600.000 evrov

Iglesias pa naj bi se preveč šel vertikalno politiko. Sploh naj bi bil preveč avtoritativen, kar je dokazal februarja 2017, ko je na kongresu namesto Errejóna za strankinega voditelja številka dve postavil svojo partnerico Ireno Montero. Kot da ta nepotizem ni bil dovolj, je vodilni par Podemosa lani v bližini Madrida kupil vilo z bazenom, vredno 600.000 evrov, kar pravzaprav za voditelja tretje največje parlamentarne stranke v Španiji ni veliko. Vendar so jima očitali dvoličnost, saj hočeta Iglesias in Monterova predstavljati ljudstvo proti kasti bogatih, veliko pa sta pred tem kritizirala politike, »ki živijo v vilah« in »ne vedo, koliko stane kava«. Vsekakor je Podemos tudi zaradi teh očitkov izgubil nekaj volilcev.