Prerazporeditve na strankarski sceni se dogajajo že nekaj mesecev, zadnje dni celo dobivajo pospeške. Navidezno so najmirnejši v vladajoči HDZ, potem ko so po vsem sodeč anestezirali predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović z obljubami, da bodo podprli njeno hrepenenje po vnovičnem mandatu na Pantovčaku. Kljub številnim aferam, ki spremljajo vlado in stranko, HDZ ne izgublja zaupanja volilcev in so tudi januarja imeli večjo podporo kot dva najbližja zasledovalca iz opozicije SDP in Živi zid skupaj. Z objavo programa in kandidatov za evropske volitve se jim očitno ne mudi.

Josipović se vrača k SDP

Nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović je odprl pogajanja o svoji vrnitvi v največjo opozicijsko stranko SDP, s katero namerava združiti svojo stranko Naprej, Hrvaška! – progresivna zveza, ki v nekaj manj kot štirih letih delovanja ni dosegla otipljivih političnih rezultatov. Josipović, ki pričakuje, da bo s seboj popeljal tudi večino izmed približno 1000 članov svoje stranke, za zdaj zavrača navedbe, da namerava biti vnovič kandidat SDP na predsedniških volitvah, na katere naj bi meril tudi nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović, ki je še zmeraj član SDP.

Josipović se je za vrnitev v staro politično jato odločil potem, ko ni našel skupnega jezika z levosredinsko-liberalno Amsterdamsko koalicijo (AK), ki so jo lani utemeljili dve manjši opozicijski hrvaški stranki, Državljansko-liberalna zveza (Glas) in Istrska demokratska skupščina (IDS) ter zunajparlamentarna stranka Pametno. Medtem so se v AK s stranko Pametno že razšli, a so pridobili tri druge manjše opozicijske parlamentarne stranke. Trdijo, da bodo kmalu za svoje proevropske politične ideje pridobili še nekatere manjše regionalne stranke. Zavrnili so prošnjo za sodelovanje vladne Hrvaške narodne stranke (HNS), iz katere se je ločil Glas, potem ko je HNS s svojimi poslanci v saboru rešila vlado premierja Andreja Plenkovića po odhodu Mosta neodvisnih list.

Slovenka na listi SDP

AK je pokazala nezmožnost SDP, da bi okrog sebe zbrala relevantne levosredinske stranke, kot je to počela v minulih letih. Večina njenih nekdanjih koalicijskih partneric, a tudi disidentov iz SDP, je v AK, v kateri so dejali, da se po evropskih volitvah lahko pogovarjajo o sodelovanju, če bodo socialdemokrati rešili svoje težave v stranki. Januarska raziskava je pokazala najnižjo podporo SDP v zadnjih 15 letih – 14,3 odstotka, kar je posledica trenj v vrhu stranke. SDP se je odločila, da bo na evropske volitve šla sama, in je kot prva že objavila seznam svojih 12 kandidatov, med katerimi je tudi dolgoletna članica SDP in predstavnica slovenske manjšine v skupščini Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora. Ustanovitev nove levičarske platforme, ki namerava postati politična stranka, je za nedeljo napovedala skupina dolgoletnih aktivistov iz nevladnih organizacij in državljanskih pobud ter članov poslovne in akademske skupnosti.

SDP je zapustilo osem poslancev, a niso bili vsi disidenti. Nekateri so iz osebnih interesov pristopili k poslanski skupini stranke Bandić Milan 365, ki kot najmočnejša provladna poslanska skupina pazi hrbet vladi v saboru. Število poslancev ni spremljala tudi krepitev priljubljenosti stranke zagrebškega župana med volilci, ki bo tudi sama šla na evropske volitve, tako kot Most, ki se je zasidral med suverenistično in klerikalno desnico. Za zdaj ni videti večjega grupiranja desničarskih strank, evroskeptična in populistična stranka Živi zid, ki je v vojni s hrvaškimi novinarji, pa se že ponaša s pogajanji o skupnem nastopu na evropskih volitvah z italijanskim Gibanjem petih zvezd ter poljskim gibanjem Kukiz'15 in finsko Liike Nyta.