Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se pojavlja predvsem v zimskih mesecih in se zelo hitro širi. Ogroža vse, še posebno pa starejše ljudi, majhne otroke ter bolnike s kroničnimi boleznimi srca in pljuč. Virus influence namreč poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterij v pljučno tkivo, zaradi česar se lahko, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih, razvije bakterijska pljučnica.
V Sloveniji za gripo vsako leto zboli več kot pet odstotkov prebivalstva, vrhunec obolevnosti običajno nastopi konec januarja in na začetku februarja. Zato bolnišnice in ambulante, ki vsak dan sprejemajo na stotine na novo okuženih, prav te dni že pokajo po šivih, v bolnišnicah velja do preklica popolna prepoved obiskov, gripa pa je že terjala tudi prve letošnje smrtne žrtve.
Ker se v prihodnjih dneh pričakuje nadaljnje naraščanje števila zbolelih za gripo ter drugimi okužbami dihal, je zelo pomembno, da poskušajo zboleli omejiti svoje stike. »Če zbolimo in hodimo naokoli, smo potujoči raznašalec bolezni. Zato ostanimo doma, ne hodimo na delovna mesta, v šole in vrtce, ne obiskujmo bolnikov v bolnišnicah in stanovalcev domov za starejše občane,« je jasna Marta Košir, specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tudi zdravnica Mihaela Strgar - Hladnik iz Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad, ki že od prejšnjega tedna zaznava občutno povečan obisk »zdelanih« in utrujenih pacientov z visoko vročino, glavoboli, bolečimi sklepi in mišicami, opozarja, naj bolniki ostanejo doma vsaj še dan po povišani temperaturi in naj kihajo in kašljajo izključno v robec, da ne bodo širili okužb. »Najbolje je, če ob povišani temperaturi in slabem počutju ostanejo doma in o tem obvestijo zdravnika, ki jim bo svetoval, kdaj oziroma v katerih primerih naj se pridejo pokazat,« pravi Strgar-Hladnikova. V ambulanti jo že ves teden obiskuje vsaj 30 pacientov z znaki gripe, prej le okrog deset na dan.
Pomagajo topli napitki
Gripa naj bi izzvenela v tednu dni, medtem si težave lajšamo z uživanjem zadostnih količin toplih napitkov. Dokler traja vročina, sta priporočljiva počitek in izogibanje telesnim naporom. Temperaturo znižujemo, če se povzpne nad 38 stopinj Celzija. Za otroke je za zniževanje temperature primeren paracetamol, odraslim na NIJZ priporočajo paracetamol ali aspirin. Ker je lahko, zlasti ponoči, moteč zamašen nos, svetujejo tudi kapljice za nos, ki omogočajo boljšo prehodnost nosu in olajšajo dihanje.
Če pri gripi ni bakterijskih zapletov, antibiotiki ne koristijo, lahko pa škodijo. Tudi jemanje protivirusnih zdravil, ki nekoliko skrajšajo in omilijo potek bolezni, je zvečine učinkovito le, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Pri jemanju je potrebna previdnost, saj nekatera zdravila niso primerna za bolnike z okvarami ledvic, jeter, druga ne za ljudi z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Zato se ta zdravila običajno predpišejo le bolnikom, ki se zaradi težje gripe zdravijo v bolnišnici.
Za gripo smo dovzetni vsi, po okužbi pa je potek različen in dokaj odvisen od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in predhodnih okužb s podobnim virusom. Na NIJZ za zaščito pred gripo svetujejo predvsem cepljenje, ki ščiti pred boleznijo in morebitnimi zapleti tako nas kot šibkejše, ki se ne smejo cepiti. In čeprav cepivo ni stoodstotno učinkovito, poteka bolezen pri tistih, ki kljub cepljenju zbolijo, v blažji obliki in z manj zapleti. Za zaščito je priporočljiv tudi zdrav način življenja, uživanje sadja in zelenjave, dovolj spanja ter veliko gibanja na prostem.
Najnevarnejši zapleti gripe so pljučnice, vnetja srednjega ušesa in poslabšanje kroničnih bolezni, izid je lahko tudi smrten. Zato moramo, če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, nujno k zdravniku. Pri otrocih je obisk nujen, če jim ne pade vročina, so zaspani, apatični in izsušeni.
Kašljanje, kihanje…
Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju, ter prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Kužne kapljice lahko prepotujejo razdaljo največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z zbolelim. Ker pa lahko virus v posušeni sluzi na površinah preživi več ur, ga lahko z dotikom onesnaženih površin zlahka prenesemo na sluznice ust, nosa in oči ter se okužimo. Znaki bolezni se pojavijo nekaj dni po okužbi, kažejo se kot mrazenje, povišana telesna temperatura, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izrazita utrujenost. Večina težav mine v enem tednu, kašelj lahko traja več tednov. Bolnik je najbolj kužen tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (tri do pet dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni dlje časa, tudi sedem dni in več. Dolgotrajnejše izločanje virusa je značilno za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom.
Če zbolimo, moramo poskrbeti, da ne prenesemo virusa influence na bližnje, k čemur veliko pripomorejo ustrezne higienske navade. Ko kašljamo ali kihamo, uporabimo papirnati robček, s katerim pokrijemo usta in nos. Po uporabi ga takoj zavržemo in si temeljito umijemo roke. Izogibamo se nepotrebnim stikom z bolnimi in se ne zadržujemo v prostorih, kjer je veliko ljudi. Poskrbimo, da so prostori ustrezno prezračeni. Roke si umijemo vsakič, ko jih onesnažimo z izločki dihal. Uporabljamo svoje kozarce in jedilni pribor.
