Zbrane je na današnjem mednarodnem posvetu o planinski infrastrukturi pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Jože Rovan. Izpostavil je, da mnoge planinske koče zaradi kratke sezone komaj pokrivajo obratovalne stroške. Če bi jih želeli posodobiti, tudi z energetsko sanacijo, bi po njegovih besedah gotovo potrebovali dodatno pomoč države, lokalnih skupnosti in turističnega gospodarstva, je dejal.
Strinjal se je podpredsednik PZS Miro Eržen, ki je ob tem podrobneje predstavil organizacijo in pogoje poslovanja planinskih koč v Sloveniji. Na zgodovinskem pregledu vzpostavljanja in delovanja koč je ponazoril, kako je skozi leta usihalo navdušenje nad njimi, s tem pa so usihale tudi donacije za njihovo vzdrževanje.
Danes so tako pričakovanja obiskovalcev v obratnem sorazmerju z dejanskimi zmožnostmi, ki jim lahko sledijo koče, je opomnil. V medijih se marsikdaj ustvarja celo vtis, da gre za dobičkonosno dejavnost, vendar pa se pričakovanja ljudi z razvojem tehnologije povečujejo, je opozoril.
Na drugi strani je pomoč na lokalni ravni po njegovih besedah odvisna od dobre volje županov in občinskih svetov. Čeprav je obisk gora vse številčnejši, se mnogi tja podajo le za en dan, tako da nočitve predstavljajo le manjši del celotnega prihodka koč. Nekaj več nočitev sicer v zadnjih letih ustvarijo tuji turisti, je med drugim pojasnil Eržen.
Tudi v Avstriji nad vzdrževanjem in posodabljanjem planinskih koč in poti bdi krovna planinska zveza, vendar pa se konkretne investicije izvajajo preko devetih deželnih zvez. Nanje se posamezne sekcije, skupaj jih je 197, obrnejo s prošnjo za sredstva, kadar jih potrebujejo, je pojasnil Peter Angerman iz Avstrijske planinske zveze.
Financiranje sicer poteka na več ravneh - del prispeva pristojno zvezno ministrstvo, del deželna vlada, nekaj imajo tudi donacij in evropskih sredstev, večino pa še vedno predstavljajo prispevki članov. Ne glede na investicijo pa velja, da vsaj desetino investicije prispeva posamezna sekcija sama.
Pred leti tudi Avstrija s pomanjkanjem sredstev
Tudi Avstrijska planinska zveza se je pred leti znašla v pomanjkanju sredstev za vzdrževanj planinskih koč in poti, je povedal Angerman. Zagato je rešila s peticijo, s katero je s strani države pridobila dodatnih 3,6 milijona evrov letno, ki jih nato razdeli med društva.
Vzdrževanje koč in poti je namreč obsežno in povezano z velikimi stroški, je dodal Martin Niedrist iz Planinske zveze Južne Tirolske. Je pa po drugi strani planinska infrastruktura predpogoj za cvetoč turizem in zlasti na lokalni ravni predstavlja veliko dodano vrednost, saj je nekakšna vizitka njihove dežele, je poudaril.
Današnje razprave se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar. Izpostavila je, da aktivnosti v naravi sodijo med najpomembnejše produkte slovenskega turizma in da rešitve iščejo v integralnem smislu, saj se problematike planinske infrastrukture vezana na več različnih resorjev.
