Pri nas so ob angleških vsebinah s podnapisi, pa naj bodo to britanske nanizanke, kot sta Črni gad in Alo Alo, risanke z ameriškega programa Cartoon Network ali poznejše produkcije, kot so ameriška nanizanka Prijatelji, serija Glavca in Oh, ta sedemdeseta, odrasle cele generacije. Če mlajšega Slovenca vprašate, kje se je tako dobro naučil angleško, skoraj vedno sledi odgovor: na televiziji. Študija, objavljena v reviji ScienceDirect, ki je podrobneje preučila vplive sinhronizacije in podnaslavljanja, to tezo potrjuje. Podobne ugotovitve so na evropskem primeru raziskovalci ugotavljali že pred tem.
Je gledanje španskih telenovel vplivalo na željo po učenju tega jezika?
»Že študija o potencialih rabe podnaslavljanja iz leta 2011, ki jo je naročila Evropska komisija in so jo v letu 2010 izvajali v 33 evropskih državah, je pokazala, da je znanje angleščine v državah s podnaslovnim prevajanjem precej boljše kot v državah s sinhronizacijo,« pravi dr. Silvana Orel Kos, docentka angleškega prevodoslovja Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Gledanje vsebin s prevodi občinstvo spodbuja k učenju tujih jezikov. To se pri nas kaže s povečano motivacijo za učenje španščine in turščine med večinoma slovensko žensko populacijo, ki gleda telenovele, pravi doktorica Orel Kos. Vpliva na razvijanje slušnega razumevanja, kar pa je seveda treba dopolnjevati s kakovostnim formalnim izobraževanjem. Podnaslovno prevajanje deluje pozitivno tudi na gledalčevo dojemanje tuje kulture in vrednot, saj ima možnost neposrednega sprejemanja sporočil v izvirni obliki.
Zakaj so se države odločale za sinhronizacijo?
Angleščina je danes prevladujoča lingua franca, najbolj razširjen jezik medsebojnega sporazumevanja. Lingua franca kot sociolingvistični pojav izhaja iz držav, ki so imele v preteklosti ali pa imajo še vedno hegemonistične težnje (Velika Britanija, Španija, Nemčija, Francija …). S širjenjem kolonij se je jezik zavojevalcev širil tudi med zavojevano prebivalstvo in tako je tudi lingua franca koristila aktualnim ekonomskim težnjam in oblasti – v njej so se namreč vršili produkcija in odnosi znotraj nje. V tem kontekstu tudi danes na primer znanje angleščine koristi in odpira več možnosti iskalcem zaposlitve neangleško govorečih držav.
»Čas globalne gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja je sovpadal z razvojem sinhronizacije, ki je bila sredstvo za politično manipulacijo v Nemčiji, Španiji in Italiji ali za zaščito narodno-kulturnega interesa v Franciji,« pravi sogovornica. Angleško govoreča področja sinhronizacije niso potrebovala, saj je na trgu prevladovala ameriška produkcija vsebin.
Države z majhnim številom prebivalcev in tudi brez večjega kapitala si sinhronizacije niso mogle privoščiti, zato se je Slovenija, kot tudi recimo skandinavske države, usmerila v podnaslavljanje.
Kako je z rabo angleščine v Sloveniji?
Mednarodne raziskave kažejo, da smo Slovenci v samem vrhu lestvic v znanju angleščine. »Po odličnih rezultatih lahko sklenem, da smo Slovenci fenomen,« pravi profesorica Orel Kos. »Na lestvicah se namreč uvrščamo tik za angleščini sorodnimi germanskimi jeziki in nekaterimi večinoma manjšimi državami, kjer se je angleščina uveljavila zaradi kolonialne prisotnosti v preteklosti.« Med 88 svetovnimi državami, ki so vključene v raziskavo, smo po znanju angleščine na 9. mestu – pred nami so Finci, za nami pa Nemci. Na prvem mestu so Švedi.
Slovenija se je že zaradi svoje specifične geografske lege bila primorana stalno soočati z različnimi kulturami in posledično jeziki. Za sosede imamo pripadnike štirih različnih jezikovnih skupin: Italijane, ki jih uvršamo v romansko skupino, germanske Avstrijce, ugrofinske Madžare in navsezadnje Hrvate, pripadnike slovanskega jezika, kamor se uvršča tudi slovenščina. Vse to pripomore k večji nuji in naklonjenosti do učenja tujih jezikov.
Na dobro znanje vpliva vzajemen preplet dejavnikov
V vseh državah na vrhu lestvice se izvaja podnaslovno prevajanje v kombinaciji s kakovostnim poučevanjem angleščine. Ravno slednje je, tudi po mnenju doktorice Orel Kos, pomemben dejavnik znanja. »Ne moremo trditi, da je znanje angleščine tako dobro zgolj zaradi podnaslavljanja. Če bi to držalo, bi morala tudi Grčija ali na primer Japonska dosegati boljše rezultate iz znanja angleščine, Madžarska pa slabše, pa se vendar uvršča pred Grčijo.« Po njenih besedah gre za vzajemen preplet različnih oblik učenja tujega jezika ob splošni pozitivni naravnanosti prebivalcev do tujih kultur, geografske lege ter ekonomske nuje, da država deluje v širšem prostoru, ki ga obvladuje določen jezik.
Pogosta raba tujega jezika ali izpostavljenost tujemu jeziku ima na materni jezik sicer tudi neželene posledice, kot je na primer vnos angleških besed v slovenski jezik oziroma anglicizmi.
