Oseminštiridesetletni Tomaž Šilak je bil maja lani obsojen zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev. Opeharil je več kot 300 slovenskih delavcev, ki jim je urejal delo v Avstriji. Kljub temu jo je na sodišču dobro odnesel: obsojen je bil na delo v splošno korist. Izkazalo pa se je, da se izmika tudi tej mili kazni. V Avstriji, kamor se je preselil, pošte namreč ne dviguje.
Dva naslova v Avstriji
Šilak je prišel navzkriž z zakonom, ko je slovenskim delavcem urejal delo v Avstriji z zaposlovalno agencijo HTS. Kot posrednik je denar od avstrijskih delodajalcev dobil, plače delavcem pa so zamujale ali jih celo ni bilo. Prav tako jim ni plačeval prispevkov, prevoza na delo in regresov, sam pa je živel na veliki nogi.
Na mariborskem okrajnem sodišču je Šilak priznal krivdo in se s tožilstvom pogodil za kazen enega leta in deset mesecev zapora, ki naj bi jo odslužil z delom v splošno korist. Natančneje s 1320 urami, ki jih mora opraviti najpozneje v dveh letih od izvršljivosti sodbe. Toda tudi z izvrševanjem te mile kazni so nastopile težave.
Sodba je postala izvršljiva konec junija lani. Uprava za probacijo je sodbo mariborskega sodišča prejela septembra in čez približno teden dni Šilaka pozvala na pogovor na mariborsko probacijsko enoto. A zapletlo se je pri vročanju pošte. Vabilo so mu najprej poslali na naslov na Dunaju, ki je bil naveden v sodbi. Ker povratnice dlje časa ni bilo, so mu vabilo poslali še na naslov v Lendavi, ki je bil v centralnem registru prebivalstva naveden kot njegov naslov za vročanje. Vendar so iz Lendave dobili le sporočilo, da Šilak na tem naslovu ne živi več. Vabilo so mu nato poslali še v smučarsko središče Kaltenbach na drugi strani Avstrije, ki je v CRP naveden kot njegovo stalno bivališče. Z obeh avstrijskih naslovov so nazadnje dobili povratnico, da Šilak pošte ni dvignil.
Kot so nam pojasnili na mariborskem sodišču, se je probacijska služba nato obrnila na sodišče in jih zaprosila za nadaljnje usmeritve. Na sodišču so jim najprej le svetovali, da naj Šilaka ponovno vabijo na oba naslova iz registra prebivalstva. To so tudi storili, a Šilak v Avstriji vabila ponovno ni dvignil. Sodišče je probacijski službi nato še drugič naročilo, naj ponovno razpošlje vabila (tokrat na vse tri naslove), in se v obveščanje Šilaka vključilo tudi samo.
Mesec dni časa, če ne, gre v zapor
Predsednica mariborskega okrožnega sodišča Alenka Zadravec nam je pojasnila, da je mariborsko okrajno sodišče 15. januarja obsojenemu in njegovemu odvetniku poslalo dopis, da se mora Šilak najpozneje v enem mesecu odzvati probacijski službi, se z njo dogovoriti, kje bo odslužil delo v splošno korist, in delo tudi začeti opravljati. V nasprotnem primeru bo sodišče izdalo sklep, da se kazen izvrši v obliki zapora. Ker so nekateri naši sogovorniki izrazili začudenje, zakaj se sodišče na Šilakovo izmikanje ni odzvalo že prej, so nam na mariborskem sodišču dodatno pojasnili, da v zakonu o probaciji in pravilniku o izvrševanju probacijskih nalog ni določila, ki bi nalagalo, kolikokrat naj probacijska služba vabi obsojenca.
O Šilakovem izmikanju delu v splošno korist smo povprašali tudi njegovega odvetnika Ingmarja Bloudka, ki nam je zatrdil, da se bo Šilak v probacijski enoti zglasil v začetku februarja.
